Dvig omejitev hitrosti na SŽ
Najprej bi pohvalil trud in sredstva, ki so bila vložena v nadgradnje železniškega omrežja ter za nakup novih vlakov. Hkrati pa bi poudaril, da imamo na našem omrežju neizkoriščen potencial, saj so standardi za določanje maksimalne hitrosti ter vzdrževanje/gradnjo pretirano konservativni.
V primerjavi s slovenskim pravilnikom nam evropski standard EN 13803-1 narekuje občutno višje bočne pospeške ter maksimalna dovoljena nadvišanja na zgornjem ustroju - na kratko, naše proge imajo zmogljivost za višje hitrosti kot jih narekuje program omrežja SŽ. Hkrati pa je v Sloveniji hitrost zakonsko omejena na 160 km/h, navkljub temu da določeni odseki (npr. Pragersko-Maribor) dovoljujejo hitrosti do vsaj 200 km/h za vlake z nagibno tehniko.
Zatorej predlagam:
- izenačenje pravilnikov o določanju progovnih hitrosti z evropskimi standardi (predvsem povečanje največjih dovoljenih bočnih pospeškov) ter posledično spremembe v omejitvah v programu omrežja SŽ
- spremembo standardov največjih dovoljenih nadvišanj, da bodo bodoči projekti (predvsem nadgradnja Divača-Ljubljana) navkljub kompleksni geometriji prog dovoljevali višje hitrosti
- dvig maksimalne zakonsko določene hitrosti na 200 km/h
- (neobvezno) dodaten nakup vlakov z nagibno tehniko za širitev programa ICS
Ti ukrepi (skupaj z aktualnimi nadgradnjami prog ter novogradnjami) bi zmanjšali vozne čase (npr. Ljubljana-Maribor bi se po 2020 iz 1:50h z nagibno tehniko znižal lahko tudi na 1:30h ter Lj-Kp po 2024 iz 2:40h znižal na 1:30-1:40h), hkrati pa bi upravičili dodatno nabavo novih vlakov z nagibno tehniko (za vzorec, prvi tak nakup treh garnitur je znašal le slabih 20 mio €) za širjenje programa ICS - ta bi lahko pokrival tako večja mesta na eliktrificiranih prograh (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Ptuj, Murska Sobota, Postojna, Radovljica/Lesce/Bled, Jesenice ...) kot tudi mednarodne destinacije (Zagreb, Benetke, Trst, Gradec, Dunaj ...) ter postavil vlak kot primarno izbiro prevoznega sredstva na teh relacijah.
Kljub temu da so ti ukrepi so praktično brezplačni, bi izboljšali kvaliteto potniških storitev SŽ na tako medmestnem, kot tudi regionalnem in lokalnem nivoju. To bi hkrati pomenilo manj avtomobilov na cestah ter bolj energetsko učinkovit transport. S tem bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov ter vzeli znaten korak proti ogljični nevtralnosti. Hkrati bi tovrstni ukrepi izboljšali mobilnost populacije in izboljšali zaposlitvene možnosti ljudi brez lastnega prevoza.