Sočutje do živih bitij

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Glede na končne podatke statističnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev o rabi zemljišč in številu živine na kmetijskih gospodarstvih (KMG), ki so bili objavljeni konec junija 2017, se v Sloveniji od 69.902 kmetijskih gospodarstev, ki uporabljajo nekaj manj kot 480 tisoč ha kmetijskih zemljišč, z živinorejo ukvarja 55.782 kmetijskih gospodarstev. Živinorejska gospodarstva redijo 418.684 glav velike živine oziroma v povprečju 7,5 GVŽ. Proizvodna struktura slovenskega kmetijstva je odraz naravnih danosti, saj znaša v Sloveniji delež travinja okoli dve tretjini kmetijskih zemljišč. Izrabo prevladujočega travinja in s tem preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin omogoča govedoreja (mleko, meso), kar je še zlasti pomembno za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo. Zato je ohranitev in razvoj govedoreje, tudi s pomočjo podpor SKP, strateškega pomena za Slovenijo.

Glavni cilj slovenskega kmetijstva v prihodnosti iz vidika uspešnega upravljanja s podnebnimi spremembami je v zmanjševanju ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe ter izboljšanje upravljanja s tveganji. Vse našteto bomo dopolnjevali z vključevanjem okoljskih vsebin v kmetijsko politiko ter uporabo inovativnih pristopov. Le na ta način bomo lahko ohranili sedanji nivo kakovosti slovenskega kmetijstva in življenja na podeželju ob istočasni skrbi za okolje, ljudi, živali in rastline, ki se odraža v vedno večjem številu ukrepov kmetijske politike.

Na MKGP si bomo tudi v bodoče še bolj prizadevali za čim manjši negativen vpliv živinoreje na okolje in podnebne spremembe z obstoječimi ter novimi ukrepi skupne kmetijske politike in z raziskavami podprtimi skozi Ciljno raziskovalne programe.

Zakol je postopek usmrtitve živali, ki so namenjene prehrani ljudi. Način usmrtitve rejnih živali v EU  ureja Uredba Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi, ki natančno določa dovoljene načine postopanja z živalmi pred usmrtitvijo. Poleg tega Uredba  določa tudi pogoje za izgradnjo klavnic in klavniških pripomočkov. V Sloveniji je usmrtitev živali dodatno regulirana z Uredbo o izvajanju Uredbe (ES) o zaščiti živali pri usmrtitvi (Uradni list RS, št. 5/17), ki natančneje predpisuje zahteve za usposobljenost in znanje oseb, ki ravnajo z živimi živalmi v klavnici. Med drugim je natančno določeno zahtevano znanje in veščine, ki  jih morajo osebe, ki izvajajo klavne postopke, dokazati z opravljenim pisnim preizkusom znanja.

Osnova zdrave, uravnotežene prehrane je uživanje različnih živil, tako rastlinskega kot živalskega izvora, z namenom, da se zadosti potrebam organizma po vseh hranilnih snoveh, potrebnih za rast, razvoj in življenje.

Potrošniki imajo pravico do varne, kakovostne hrane, pravico da so ustrezno obveščeni o živilih in pravico do izbire. Zato mora država poskrbeti za ponudbo raznolikih živil, saj jim to omogoča lažjo odločitev in izbiro živil, ki so zdravju koristna. Vsak potrošnik ima pravico izbrati način prehrane in izbrati katere vrste živil bo vključeval v svoj jedilnik. Priporočila zdrave in uravnotežene prehrane so v pristojnosti Ministrstva za zdravje, ki je izdalo več smernic zdravega prehranjevanja in so na voljo <link http: www.mz.gov.si si delovna_podrocja_in_prioritete javno_zdravje varovanje_in_krepitev_zdravja_prehrana_gibanje_dusevno_zdravje_itd prehrana strateske_usmeritve_smernice_in_publikacije external-link-new-window internal link in current>na spletni strani ministrstva.