Prepoved uporabe dišav v zdravstvenih ustanovah in socialnih zavodih
Predlagam prepoved uporabe dišav v zdravstvenih ustanovah in socialnih zavodih, ker morajo biti dostopni tudi ljudem, ki jim strupene snovi v dišavah bistveno bolj škodujejo kot zdravi populaciji, jih celo življenjsko ogrožajo.
Vedno več ljudi ima hude težave zaradi različnih strupenih snovi, tudi takih, ki jih vsebujejo dišave. Ne gre samo za toaletne vode, parfume ipd., problematične so tudi razne kreme, odišavljena mila, detergenti, mehčalci za perilo ... Nekateri imajo samo alergične reakcije, ki hitro minejo, ko mine izpostavitev. Bolj kritična je multipla kemična občutljivost (MCS - multiple chemical sensitivity) oz. idiopatska okoljska intoleranca (IEI - idiopathic environmental intolerance). Prizadeti so lahko ob izpostavitvi življenjsko ogroženi, celo v blažjih oblikah pa lahko okrevanje traja več dni, izpostavitev povzroča tudi trajne poškodbe.
Kot so leta 2016 navedli v deklaraciji, ki so jo podpisali člani evropskega parlamenta, je MCS ena najbolj resnih multisistemskih in progresivnih bolezni na svetu. Je neozdravljiva in povzroča popolno invalidnost, vodi v izolacijo in preprečuje kakršnokoli obliko družabnega življenja ali zaposlitve. Ljudje, ki trpijo zaradi MCS, so podvrženi stalnim intolerančnim reakcijam: kroničnemu vnetju, ki povzroča raka in levkemijo, oksidativnemu stresu in težavam z nevrološkim in imunskim sistemom.
(http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2F%2FEP%2F%2FNONSGML%2BWDECL%2BP8-DCL-2016-0018%2B0%2BDOC%2BPDF%2BV0%2F%2FEN)
V nekaterih državah so MCS že vključili v nacionalne klasifikacije bolezni: ZDA, Nemčija (2000), Avstrija (2001), Kanada (2007), Japonska (2009), Švica (2010), Danska (2012), Finska (2014), Avstralija, Španija (2014). Pri nas skupina pacientov (MCS Slovenija - Multiple Chemical Sensitivity, Slovenia, www.facebook.com/groups/1871970573125638/, mcs.slovenija@gmail.com) še čaka na odziv pristojnega organa na pobudo.
Glede števila prizadetih se lahko opremo le na ocene iz tuje literature, povečini navajajo med 10 in 30% populacije. Novejši sta raziskavi avstralske zdravnice Anne Steinmann iz leta 2016 in 2019. V prvi anketi je sodelovalo 1.137 Američanov, skoraj 13% jih je imelo uradno diagnozo MCS, 26% je bilo takih, ki so se sami prepoznali kot obolele. Ugotavlja, da je v zadnjih desetih letih število uradno diagnosticirane MCS narastlo za 300%. (Steinmann, Anne: National Prevalence and Effects of Multiple Chemical Sensitivities, J Occup Environ Med. 2018, Mar;60(3):e152-e156, www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29329146) V drugi raziskavi je sodelovalo okoli 4.400 ljudi iz ZDA, Avstralije, Velike Britanije in Švedske. Tretjina jih je poročala o težavah zaradi dišav. 9% jih je izgubilo delovne dneve oz. službo v zadnjem letu zaradi izpostavitve na delovnem mestu, ocenjeni stroški presegajo 146 bilijonov USD. Večina ljudi bi raje videla, da dišavam ne bi bili izpostavljeni na delovnih mestih, v zdravstvenih ustanovah, hotelih, letalih. (Steinemann, A.: International prevalence of fragrance sensitivity, Air Qual Atmos Health (2019). doi.org/10.1007/s11869-019-00699-4)
V nekaterih državah že imajo pripravljene ustrezne smernice, navodila s katerimi bi si lahko pomagali. Izpostaviti velja:
- bolnišnice v južni Avstraliji: Multiple Chemical Sensitivity (MCS) - Guidelines for South Australian hospitals: sacfs.asn.au/download/MCSHospitalGuidelines-peh-sahealth-1005.pdf,
- bolnišnica v Hamburgu ima posebne sobe za paciente z okoljskimi boleznimi:
csn-deutschland.de/Umweltzimmer_im_Krankenhaus.pdf,
www.csn-deutschland.de/blog/en/hamburg-hospital-offers-rooms-for-patie...,
- Švedska ima prepoved uporabe dišav v bolnišnicah in ordinacijah: www.csn-deutschland.de/blog/2008/10/06/duftstoffe-verboten-in-krankenh...,
- Maryland Nurses Association priporočila: www.massnurses.org/health-and-safety/articles/chemical-exposures/p/ope....
Prepoved uporabe dišav je življenjskega pomena za zelo hudo bolne. Kot ugotavlja dr. Steinemann, pa takšne ukrepe podpira tudi mnogo drugih ljudi, vseh skupaj več kot 50%.
(Steinemann, Anne: Ten questions concerning fragrance-free policies and indoor environments,
Building and Environment, Volume 159, 2019, 106054, ISSN 0360-1323, doi.org/10.1016/j.buildenv.2019.03.052)
V pomoč pri vzpostavljanju politike brez dišav je pripravljen 42 strani dolg dokument z naslovom Fragrance Free Implementation Kit for Health Care Facilities na strani Canadian Coalition for Green Health Care: greenhealthcare.ca/safer-chemicals/fragrance-free-implementation-kit/.
Zanimiv je tudi članek: Christy De Vader: Fragrance in the workplace: what managers need to know, Journal of Management and Marketing Research, www.aabri.com/manuscripts/09244.pdf.
Pri nas je zavedanje o tej problematiki na zelo nizki ravni. Obisk zdravnika je lahko za prizadete zelo huda muka, pacientom s hujšo obliko je celo onemogočen. Čakalnice so polne nadišavljenih pacientov. Niti zdravstveno osebje običajno ne razmišlja o tem, da nekateri pacienti zelo slabo prenašajo njihove dišave. Ponekod celo uporabljajo osvežilce zraka, čeprav lahko preberemo opozorilo o škodljivosti tudi na strani NIJZa: www.nijz.si/sl/osvezilci-zraka. V bolnišnicah najdemo mila, ki vsebujejo parfume. In nekateri zdravstveni tehniki so prepričani, da ni problema, če za težko bolne ljudi skrbijo lepo nadišavljeni. Žal pa so neodvisne analize pokazale, da je v tistem, kar je deklarirano kot parfum, lahko tudi 500 spojin. Mnoge med njimi so zelo toksične. Proizvajalcem pa zaradi poslovne skrivnosti ni treba razkriti vseh sestavin.
Steinemann, Anne & Macgregor, Ian & Gordon, Sydney & Gallagher, Lisa & L. Davis, Amy & S. Ribeiro, Daniel & Wallace, Lance. (2011). Fragranced consumer products: Chemicals emitted, ingredients unlisted. Environmental Impact Assessment Review. 328-333. 10.1016/j.eiar.2010.08.002.
journalistsresource.org/wp-content/uploads/2011/10/Steinemann-et-al.-2...
Not So Sexy: Hidden Chemicals in Perfume and Cologne
www.ewg.org/research/not-so-sexy
Steinemann A 2015.: Volatile Emissions from Common Consumer Products. Air Quality, Atmosphere and Health 8(3):273-281.
nebula.wsimg.com/01b1d80625c74f4bb651c0220caf76c3
Nujno je potrebno razširiti zavedanje o problematiki in poskrbeti za vedno večjo skupino najbolj ranljivih, ki doživljajo hude stiske. Dolgoročno gledano bi na ta način lahko tudi znižali stroške zdravljenja bolezni, ki se pojavijo kot posledica okoljskih vplivov.
Predlog podpiram. Problem se pojavi že v gostilnah, ko ob čiščenju miz uporabljajo razna čistila, strupe, ljudje pa se potem z rokami dotikamo miz in te strupe vnašamo v telo. Kot da mize ni mogoče očititi samo z vodo ali morda še s kisom in limono.
Najlepša hvala vsem, ki ste predlog podprli.
Sploh nisem vedel da je to problem. Glede na izčrpen in podroben opis z viri predpostavljam da je res torej ja podpiram
Zelo malo ljudi se zaveda problema. Ko je šlo za tobak, je bilo veliko odpora in zanikanja problemov. Industrija, ki živi na račun dišav, je močnejša. Je pa zdaj lažje priti do analiz in vedno več nas je takih, ki analiz ne potrebujemo. Čutimo posledice zelo hitro. Hvala za podporo.
ZELO podpiram ta predlog in sem ga komaj čakala. Sama sem med tistimi, ki vem, kako je živeti s tem, da reagiram na dišave, agresivna čistilna sredstva, tobak, razne dišalce in premaze...z glavobolom, slabim počutjem, z željo po umiku. Ta preobčutljivost dopuščam, da je popolnoma normalna glede na to, v kakšnem svetu živimo, ko je vsepovsod okrog nas veliko prometa, industrije itd. Ko sem zbolela z avtoimunimi boleznimi, se je pričelo zaznavanje teh meni tako groznih in težkih vonjav, ki me lahko za več ur ali dni popolnoma onesposobijo. Zelo me motijo vse propagande za poceni parfume, ki pa jim sploh ni potrebno imeti deklarirane sestavine, ker so tako imenovane poslovna skrivnost. Ti parfumi pa me napadajo na avtobusu, na cesti, v službi, povsod. Samo doma sem si lahko ustvarila kotiček za umik, ker sem umaknila vse konvencionalne dišave, čistila...toliko je naravnih možnosti, da čedalje manj razumem, zakaj se "moramo" zavestno zastrupljati še sami sebe. Želim si večjega zavedanja. Ta pobuda in ljudje, ko so že osveščeni vključno z mano, mi dajejo vzpodbudo, da se izplača.
Vesela sem podpore, čeprav nikomur ne želim, da izkusi življenje s toliko omejitvami in težavami. Veliko naravnih ali vsaj manj škodljivih možnosti obstaja, ampak tako zelo smo podlegli vplivom reklam. In strahu, da ne bomo všečni, če nas ne bo obdajal oblak dišav. Kot da so te všečne vsem okoli nas. Niso. Pa ne samo zaradi reakcij, ki jih imamo tisti, ki imamo že preveč okvarjeno razstrupljanje kot posledico prevelike obremenitve. Dišave imajo za marsikoga tudi zelo neprijeten vonj. Še posebej, ko se več različnih združi v kakšno čudno kombinacijo. Prevozna sredstva, podhodi, čakalnice, ... - do zelo neprijetnih mešanic pride. Za nas nevzdržno strupenih.
Tudi jaz sem dišave dolgo uporabljala. Nisem razmišljala o vsebini, niti kemijska izobrazba mi ni pomagala videti čez plot trenutnega ugodja. Mi je pa pomagala, da sem hitro dojela, kaj se dogaja, ko se mi je močno povečal občutek za voh in sem zaznavala vedno več reakcij na strupene snovi. Običajno ljudje govorijo o alergijah na dišave, nekateri mnoga leta ne ugotovijo, v čem je problem. Podobno kot se opozarja na zdravstvene probleme v povezavi s kajenjem, bi se moralo priznavati tudi povezavo z dišavami. Do podatkov ni preveč težko priti. Zbrali smo kar obsežno bibliografijo: freeweb.t-2.net/MCSsi/MCS.htm.
Pri nas vlade niso voljne ali sposobne uvesti niti zakonodaje, ki bi urejala, da en sosed ne sme s cigaretnim dimom zasmrajati drugega soseda. Da ne govorim o vplivu gostinskih lokalov na druge so-stanovalce.
Naposled pa, četudi predlog vladi dobi dovolj podpore, še ne pomeni, da boste dobili vladni odgovor. Ministrstva si namreč vzemsjo prosto presojo o tem, na kateri predlog vladi bodo odgovorile in na katerega ne, neglede na to, koliko podpore je predlog vladi dobil. Odgovornosti za vladno neaktivnost oz. neodgovarjanje na predloge vladi, pa ne nosi nihče.
Skratka zadovoljive odgovornosti s strani vlade ni dovolj.
Na žalost je tako, ampak vdali se ne bomo, ker je stanje kritično. Pred leti sem napisala širši predlog, zajemal je celotno javno upravo, že takrat sva imela zanimivo debato. Odgovor Urada za kemikalije sem dobila šele potem, ko sem zanj prosila ministrico. V šestih letih so se kot kaže dvakrat ukvarjali s to problematiko, spremembe pa ni bilo nobene.
Tale predlog ni edina aktivnost, ki jo načrtujemo. Delati bomo začeli na tem, da bo o tem izvedela širša javnost. Veliko se govori o slabem stanju našega zdravstvenega sistema. Kronični bolniki marsikaj izkusijo. Za nas je vse še veliko huje. Opisala vam bom samo zadnjo izkušnjo. Okoli 40 minut sem stala v vrsti pred laboratorijem, kjer naj bi mi vzeli kri za merjenje stresnih hormonov. Že preden sem prišla na vrsto, sem bila v težavah zaradi dišav drugih pacientov. Ker mora biti odvzem krvi za stresne hormone opravljen v umirjenem stanju, sem morala v laboratoriju eno uro ležati na trdi podlagi. Boleče mišice po izpostavitvi strupenim snovem postanejo še bolj boleče, ležanje pri miru bolečine poveča. Vmes so seveda prihajali v prostor drugi pacienti. Najbolj strupeno dišečo so posadili tik ob moje vzglavje, dolgo se je zadrževala ob meni, niti odprto okno ni pomagalo. Glavobol, slabost, povečan utrip, običajno v takem primeru tudi naraste pritisk. Manj stresno bi bilo, če bi mi kri odvzeli kar takoj po prihodu. Rezultati analiz seveda ne bodo realni. Kar potegne s sabo neprimerno zdravljenje. Žal pa je tudi med zdravniki mnogo takih, ki so pripravljeni celo zanikati škodljive vplive dišav, težave pacientov pa pripisujejo psihičnim vzrokom. Kako naj si človek potem pomaga?
Podpiram idejo. Dodal bi tudi smrad cigaretnega dima z osebja v nekaterih že naštetih primerih in k vsemu dodal še gostinske lokale. za primer: Naročim jed, ki jo postreže oseba in med strežbo zavoham vonj cigaretnega dima, deodoranta in še kaj, da me mine tek.
Takšna implementacija zakona v naš pravni red je nujnost, saj je ljudi z dihalnimi težavami in alergijami na vse vrste aerosolov ter drugih kemičnih sestavin predvsem v današnjih parfumskih pripravkih, mehčalcih za perilo, praških za perilo, čistilnih sredstvih, ki jih uporabljajo tako javne ustanove kot zasebniki, dezodorantih in drugih umetnih dišavah, vsak dan več.Gre za povsem enako potezo, kot je bila sprejeta pred leti, ko je bilo v javnih prostorih prepovedano kajenje, pa je slednje v večini primerov celo manj ogrožajoče in nevarno kot pa vdihavanje zgoraj omenjenih kemičnih dišav, vsekakor pa premalo pozornosti temu posveča tudi naše zdravstvo, ki za odkrivanje vzrokov (alergijski testi) sploh nima ustreznih strokovnjakov kot tudi ne preiskovalnih postopkov in naprav.
Prepoved je nujna predvsem v:
- bolnicah,
- zdravstvenih domovih,
- lekarnah,
- šolah,
- vrtcih,
- trgovinah (vsi izdelki smrdijo po uporabljenih agresivnih čistilih in na policah zloženih pralno-čistilnih sredstvih),
- knjižnicah (vonja se nalezejo celo čtiva, ki jih takšni bolniki zato ne morejo brati),
- javnih prevoznih sredstvih (avtobusi, vlaki, ladje, letala ...),
- hoteli, zdravilišča, terme in druge počitniške kapacitete, kjer biva večje število ljudi,
- industrijskih, pisarniških in drugih poslovnih objektih,
- večstanovanjskih objektih (skupni prostori so dnevno izpostavljeni različni uporabi kemičnih sredstev upravnika kot posameznikov),
- avtobusne, železniške postaje in druga javna postajališča,
- in vse druge javne površine, ki so namenjene širši ali ožji javnosti ...
Zaveznik, odlična izbira uporabniškega imena. :) Hvala, ne bi se mogla bolj strinjati z zapisanim.
Zasledila sem že primerjave vsebnosti strupenih snovi v cigaretnem dimu in dišavah. V dišavah so poleg tistih, ki so v dimu, še mnoge druge. Prodaja cigaret je pospremljena z grožnjami o škodi, ki jo povzročajo, dišave se pa ponuja kot rožice s travnika. Diskriminatorno do kadilcev. Nepošteno do uporabnikov dišav. Problem pa ni samo v toksičnosti, ampak tudi v načinu izpostavljenosti. Človeško telo je opremljeno za pulzne obremenitve s strupenimi snovmi. Če kadilec pokadi cigareto, sebe in ljudi v bližini izpostavlja začasno. Dišave pa so sestavljene tako, da trajajo in se vlezejo v oblačila, pohištvo, stene. Izpostavljenost je konstantna. Sčasoma se mehanizmi razstrupljanja izčrpajo. Potem smo v težavah.
Lekarne med drugim prodajajo kozmetiko. Mnogo ljudi živi v zmotnem prepričanju, da kozmetika iz lekarne pa ni škodljiva. Kanarčki vemo, da je realnost drugačna. Brez analiz. Ne potrebujemo jih, ker nas opozori odziv telesa. Živa muka je obisk lekarne zaradi zdravil, ki jih nujno potrebujemo. Potem pa potrebujemo še poseben prostor doma, kamor jih odložimo, dokler se embalaža ne razdišavi. Jaz se tudi sprašujem, zakaj pri nas ne morem naročiti zdravil po spletu, lahko jih pa dobim iz kakšne lekarne drugih držav EU. Do zdaj so še vsa prispela nenadišavljena.
Prehajanje strupenih snovi skozi embalažo je tematika, ki pri nepoznavalcih običajno sproži salve smeha. Pa vendar obstajajo analize proizvodov iz trgovin, ki to dokazujejo. Kanarčki imamo tudi kakšno prednost. Dostikrat vemo brez analize. Pri kemično občutljivih se občutek voha poveča za 100 do 1000krat. Smo kot sledilni psi, nemogoče nas je pretentati. Odprla sem vrečko moke iz "bio" trgovine, dišala je. Preverila sem pri kolegici, ki ni občutljiva, pa je potrdila, da tudi ona to voha. Ne kupujem več hrane v "bio" trgovinah, ki imajo na sosednjih policah prehranske artikle in detergente, celo dišeče svečke.
Otroci imajo zaradi dišav lahko več problemov kot odrasli. Večkrat lahko beremo o velikem porastu alergij, kožnih obolenj, obolenj dihal. In to povezujejo s čistočo, prehrano, nihče pa ne omenja okoljskih vplivov. Močno nadišavljene mamice vozijo svoje malčke na sprehode, zavijajo jih v plenice, ki so polne kemikalij in jih brišejo z "osvežilnimi" robčki. Zavedanje na tem področju je res na nizki ravni. Z razlogom. Veliko zaslužka je v oglaševani "svežini". Po svetu je vedno več prepovedi dišav v vrtcih in šolah. Pri nas pa ... mene je groza srečati skupino iz vrtca. Detergenti, mehčalci puhtijo od njih. Tudi sončne kreme v tem času. Od vzgojiteljic pa dišave iz stekleničke. Kaj bo s to generacijo, ko bo imela 30 in več let? Cel kup avtoimunskih bolezni? Kožni rak kljub gonji pred izpostavljanjem soncu ali pa ravno zaradi nje?
Gradivo v knjižnici je lahko prepojeno z dišavami tistih, ki so ga že prebirali. Ni pa to edini način kontaminacije. Ker gre čez veliko rok, ga knjižničarji čistijo. Dišeč detergent na knjigo, pa brisanje s krpo. Spiranje detergenta ni samoumevno.
Podobno se čisti tudi sedeže javnih prevoznih sredstev. Po vožnji z vlakom imam oblačila močno prepojena z detergentom, ki ga uporabljajo za čiščenje. To je za Kanarčke eden najhujših problemov. Kako se znebiti strupov, ki jih na nas prenesejo drugi. Po zadnjem obisku zdravnika sem en teden zračila oblačila na soncu, preden so se toliko razdišala, da sem jih upala prati v stroju z drugimi oblačili, ne da bi jih preveč kontaminirala.
Še en problem je v zdravstvenih ustanovah. Geli za ultrazvok vsebujejo baktericide. Kanarčki na to odreagiramo. Pa težko pridemo do podatka, kateri gel so uporabili. Videla sem izvid iz tuje države, v njem je bilo zapisano s katerim gelom je bila preiskava narejena. Gel je samo en primer, veliko je še težav z drugimi materiali. V kabini za mamografijo so npr. odišavljeni robčki za brisanje. Uporaba obvezna.
Počitniške kapacitete so za prizadete samo sanje. Škoda, je res treba že pri vhodu brizgati dišave? Se dogaja, nad vrtljivimi vrati lahko čaka presenečenje. Želite en vpih ali dva? Glavobol ali migreno?
Večstanovanjski objekti so tudi katastrofa. Mnogo žalostnih poročil prizadetih sem že slišala. Sosedom osvežilci prostora pomenijo več od sočloveka. Podobno je stanje tudi na delovnih mestih. Če ne prenašaš dišav, pa ne hodi več v službo sistem. Zelo hudo je slišati kaj takega. In vendar se nihče od prizadetih ni takšen rodil. Rodimo se z genetskimi predispozicijami, ki se sprožijo le pod vplivom okolja. Enemu danes, drugeu jutri. Lahko tistemu, ki danes problem zanika ali se celo norčuje.
Moja in želja vseh kemično občutljivih je seveda v širši prepovedi uporabe dišav. Žal širše zastavljen predlog pred leti ni dobil podpore na Uradu za kemikalije. Upam, da bo vsaj najpomembnejši del tokrat rešen. Imamo dovolj znanja in z veseljem ga delimo. Ni treba odkrivati tople vode, ker so mnogi že veliko naredili pred nami. Seveda se kanarčki ne bomo ustavili in se bomo trudili za osveščanje in izvedbo politik prepovedi uporabe dišav (fragrance-free policy) tudi na bolj viden način, kot smo se do zdaj. Ker je zelo pomembno.
Lahko se odpovemo branju knjig in ne gremo v knjižnico. Čeprav so ravno ljudje, ki so prisiljeni živeti zelo izolirano, izjemno veseli, če lahko kaj preberejo. Lahko se odpovemu turističnim destinacijah, niso nujne za preživetje. Še marsičemu smo se primorani odpovedati. Kako pa naj prestajamo svoje muke brez zdravniške pomoči in brez oskrbe, ko nismo sposobni poskrbeti za osnovne potrebe? Puljenje zob na domu je za marsikoga kruta realnost. Prestajanje bolečin brez protibolečinskih sredstev tudi. Mnogi hudo prizadeti se evtanazirajo. Ker človek lahko prenese le omejeno količino bolečin.
podpiram v popolnosti saj sam delam v DSO in je to groza Wc ,hodniki prav bode v nos.To je še le nesnaga.To treba pod nujno sprejeti saj so vse te smrdljive kemikalije vec kot skodljive ,motece in nepotrebne.
Bortchy, hvala za glas in komentar. Res je hudo, jaz niti tet ne upam obiskovati zaradi tega. Pa je ena tudi zelo občutljiva. Ne vem, kako zdrži. Seveda je v bolj slabem stanju. V takem primeru je žal umivanje bolj poredko celo prednost.