Prepoved uporabe dišav v zdravstvenih ustanovah in socialnih zavodih
Predlagam prepoved uporabe dišav v zdravstvenih ustanovah in socialnih zavodih, ker morajo biti dostopni tudi ljudem, ki jim strupene snovi v dišavah bistveno bolj škodujejo kot zdravi populaciji, jih celo življenjsko ogrožajo.
Vedno več ljudi ima hude težave zaradi različnih strupenih snovi, tudi takih, ki jih vsebujejo dišave. Ne gre samo za toaletne vode, parfume ipd., problematične so tudi razne kreme, odišavljena mila, detergenti, mehčalci za perilo ... Nekateri imajo samo alergične reakcije, ki hitro minejo, ko mine izpostavitev. Bolj kritična je multipla kemična občutljivost (MCS - multiple chemical sensitivity) oz. idiopatska okoljska intoleranca (IEI - idiopathic environmental intolerance). Prizadeti so lahko ob izpostavitvi življenjsko ogroženi, celo v blažjih oblikah pa lahko okrevanje traja več dni, izpostavitev povzroča tudi trajne poškodbe.
Kot so leta 2016 navedli v deklaraciji, ki so jo podpisali člani evropskega parlamenta, je MCS ena najbolj resnih multisistemskih in progresivnih bolezni na svetu. Je neozdravljiva in povzroča popolno invalidnost, vodi v izolacijo in preprečuje kakršnokoli obliko družabnega življenja ali zaposlitve. Ljudje, ki trpijo zaradi MCS, so podvrženi stalnim intolerančnim reakcijam: kroničnemu vnetju, ki povzroča raka in levkemijo, oksidativnemu stresu in težavam z nevrološkim in imunskim sistemom.
(http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-%2F%2FEP%2F%2FNONSGML%2BWDECL%2BP8-DCL-2016-0018%2B0%2BDOC%2BPDF%2BV0%2F%2FEN)
V nekaterih državah so MCS že vključili v nacionalne klasifikacije bolezni: ZDA, Nemčija (2000), Avstrija (2001), Kanada (2007), Japonska (2009), Švica (2010), Danska (2012), Finska (2014), Avstralija, Španija (2014). Pri nas skupina pacientov (MCS Slovenija - Multiple Chemical Sensitivity, Slovenia, www.facebook.com/groups/1871970573125638/, mcs.slovenija@gmail.com) še čaka na odziv pristojnega organa na pobudo.
Glede števila prizadetih se lahko opremo le na ocene iz tuje literature, povečini navajajo med 10 in 30% populacije. Novejši sta raziskavi avstralske zdravnice Anne Steinmann iz leta 2016 in 2019. V prvi anketi je sodelovalo 1.137 Američanov, skoraj 13% jih je imelo uradno diagnozo MCS, 26% je bilo takih, ki so se sami prepoznali kot obolele. Ugotavlja, da je v zadnjih desetih letih število uradno diagnosticirane MCS narastlo za 300%. (Steinmann, Anne: National Prevalence and Effects of Multiple Chemical Sensitivities, J Occup Environ Med. 2018, Mar;60(3):e152-e156, www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29329146) V drugi raziskavi je sodelovalo okoli 4.400 ljudi iz ZDA, Avstralije, Velike Britanije in Švedske. Tretjina jih je poročala o težavah zaradi dišav. 9% jih je izgubilo delovne dneve oz. službo v zadnjem letu zaradi izpostavitve na delovnem mestu, ocenjeni stroški presegajo 146 bilijonov USD. Večina ljudi bi raje videla, da dišavam ne bi bili izpostavljeni na delovnih mestih, v zdravstvenih ustanovah, hotelih, letalih. (Steinemann, A.: International prevalence of fragrance sensitivity, Air Qual Atmos Health (2019). doi.org/10.1007/s11869-019-00699-4)
V nekaterih državah že imajo pripravljene ustrezne smernice, navodila s katerimi bi si lahko pomagali. Izpostaviti velja:
- bolnišnice v južni Avstraliji: Multiple Chemical Sensitivity (MCS) - Guidelines for South Australian hospitals: sacfs.asn.au/download/MCSHospitalGuidelines-peh-sahealth-1005.pdf,
- bolnišnica v Hamburgu ima posebne sobe za paciente z okoljskimi boleznimi:
csn-deutschland.de/Umweltzimmer_im_Krankenhaus.pdf,
- Švedska ima prepoved uporabe dišav v bolnišnicah in ordinacijah: www.csn-deutschland.de/blog/2008/10/06/duftstoffe-verboten-in-krankenhaeusern-und-arztpraxen-in-schweden/,
- Maryland Nurses Association priporočila: www.massnurses.org/health-and-safety/articles/chemical-exposures/p/openItem/1347.
Prepoved uporabe dišav je življenjskega pomena za zelo hudo bolne. Kot ugotavlja dr. Steinemann, pa takšne ukrepe podpira tudi mnogo drugih ljudi, vseh skupaj več kot 50%.
(Steinemann, Anne: Ten questions concerning fragrance-free policies and indoor environments,
Building and Environment, Volume 159, 2019, 106054, ISSN 0360-1323, doi.org/10.1016/j.buildenv.2019.03.052)
V pomoč pri vzpostavljanju politike brez dišav je pripravljen 42 strani dolg dokument z naslovom Fragrance Free Implementation Kit for Health Care Facilities na strani Canadian Coalition for Green Health Care: greenhealthcare.ca/safer-chemicals/fragrance-free-implementation-kit/.
Zanimiv je tudi članek: Christy De Vader: Fragrance in the workplace: what managers need to know, Journal of Management and Marketing Research, www.aabri.com/manuscripts/09244.pdf.
Pri nas je zavedanje o tej problematiki na zelo nizki ravni. Obisk zdravnika je lahko za prizadete zelo huda muka, pacientom s hujšo obliko je celo onemogočen. Čakalnice so polne nadišavljenih pacientov. Niti zdravstveno osebje običajno ne razmišlja o tem, da nekateri pacienti zelo slabo prenašajo njihove dišave. Ponekod celo uporabljajo osvežilce zraka, čeprav lahko preberemo opozorilo o škodljivosti tudi na strani NIJZa: www.nijz.si/sl/osvezilci-zraka. V bolnišnicah najdemo mila, ki vsebujejo parfume. In nekateri zdravstveni tehniki so prepričani, da ni problema, če za težko bolne ljudi skrbijo lepo nadišavljeni. Žal pa so neodvisne analize pokazale, da je v tistem, kar je deklarirano kot parfum, lahko tudi 500 spojin. Mnoge med njimi so zelo toksične. Proizvajalcem pa zaradi poslovne skrivnosti ni treba razkriti vseh sestavin.
Steinemann, Anne & Macgregor, Ian & Gordon, Sydney & Gallagher, Lisa & L. Davis, Amy & S. Ribeiro, Daniel & Wallace, Lance. (2011). Fragranced consumer products: Chemicals emitted, ingredients unlisted. Environmental Impact Assessment Review. 328-333. 10.1016/j.eiar.2010.08.002.
journalistsresource.org/wp-content/uploads/2011/10/Steinemann-et-al.-2010.pdf
Not So Sexy: Hidden Chemicals in Perfume and Cologne
www.ewg.org/research/not-so-sexy
Steinemann A 2015.: Volatile Emissions from Common Consumer Products. Air Quality, Atmosphere and Health 8(3):273-281.
nebula.wsimg.com/01b1d80625c74f4bb651c0220caf76c3
Nujno je potrebno razširiti zavedanje o problematiki in poskrbeti za vedno večjo skupino najbolj ranljivih, ki doživljajo hude stiske. Dolgoročno gledano bi na ta način lahko tudi znižali stroške zdravljenja bolezni, ki se pojavijo kot posledica okoljskih vplivov.