Prepoved avtomatov, ki ne vračajo drobiža (davčna utaja?)

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Ministrstvo, ki je pristojno za <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) in TIRS, ki je pristojen za nadzor obeh zakonov, ugotavljata, da navedena zakona posebej ne urejata trgovine s prodajnimi avtomati. ZVPot vsebuje splošno določbo glede označevanja cene, ki v 26. členu določa, da mora podjetje za blago oziroma storitve, ki jih ponuja, vidno označiti ceno, ki vključuje davek na dodano vrednost v primeru, da je podjetje zavezanec za davek na dodano vrednost, da mora biti cena blaga oziroma storitve označena v evrih, podjetje pa mora označene cene tudi upoštevati. Navedena določba je v primeru prodajnih avtomatov vsekakor upoštevana. Prav tako nevračanje drobiža ni mogoče uvrstiti med zavajajoče in s tem nepoštene poslovne prakse kot jih opredeljuje ZVNPP, saj je potrošnik pred uporabo avtomata izrecno opozorjen, da avtomat ne vrača drobiža. Pomembno je tudi dejstvo, da vsaj v primeru parkomatov, če potrošnik vplača več kovancev kot za posamezno polno časovno enoto oz. več kot za dve ali več polnih časovnih enot, parkomat izda parkirni listek za sorazmerno daljši dovoljeni čas parkiranja. Po naših informacijah pa lastniki prodajnih avtomatov poleg kovancev in kartice urbana za javni mestni potniški promet, postopoma uvajajo tudi druge alternativne načine plačevanja blaga ali storitev, ki so prijaznejši za potrošnika.

Na koncu pojasnjujemo, da trgovina s prodajnimi avtomati ni javna storitev, ki jih država mora zakonsko urejati, pač pa spada med tržne dejavnosti, za katere velja pravica svobodne gospodarske pobude, v katero država ne sme nedovoljeno posegati.

Ne glede na povedano se strinjamo, da bi bilo za potrošnika bolj ugodno, če bi avtomati vračali drobiž in omogočali tudi plačevanje s plačilnimi karticami, zato bomo ob sestavljanju novega ZVPot, ki je v postopku prenove, preučili možnost ukrepa, ki bi naslavljal tudi problematiko, ki jo izpostavlja državljan, na način, ki ne bi posegal v svobodno gospodarsko pobudo podjetij.

Odziv Ministrstva za finance

Parkirni avtomati morajo za prodajo storitev parkiranja v skladu z davčno zakonodajo izdajati račune. Pogoji za izjemo od obveznosti izdajanja računov po drugem odstavku 143. člena <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, v primeru prodaje preko parkirnih avtomatov niso izpolnjeni. Če so računi plačani na način, ki se v skladu z <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonom o davčnem potrjevanju računov – ZDavPR, šteje za plačilo z gotovino, se morajo računi posredovati tudi v davčno potrditev na FURS.

V zvezi z delovanjem parkirnih avtomatov so pri lastniku in upravljavcu parkirišč JAVNO PODJETJE LJUBLJANSKA PARKIRIŠČA IN TRŽNICE, d.o.o., pojasnili, da parkirni avtomati uporabljajo t.i. centni sistem obračunavanja parkirnine. Navedeno pomeni, da se maksimalni čas parkiranja oziroma parkirnina izračuna glede na znesek, ki ga plača kupec. Parkirnina oziroma maksimalni čas parkiranja, ki je naveden na računu, je sorazmeren znesku plačane gotovine. Na računu je kot vrednost storitve naveden celoten znesek plačila. Od celotnega zneska plačila je po preračunani stopnji obračunan DDV.

Če pa je delovanje parkomata urejeno na način, da parkirni avtomat zaračunava parkirnino le za »cele ure« po ceniku in znesek več plačane gotovine, ki kupcu ni vrnjen, na računu ni izkazan oziroma ni vključen v zaračunano parkirnino, zavezanec skupno vsoto preveč plačanih parkirnin, zmanjšano za obračunani DDV, kot prihodke evidentira s knjigovodsko listino vsaj ob zaključku blagajne – avtomata in obračuna DDV.