Za prispevek k zmanjšanju segrevanja in k bolj zelenemu okolju, nenazadnje tudi počutju ljudi v urbanem okolju predlagam, da se spremeni betonirana in asfaltirana parkirišča v ozelenjena parkirišča. Prav tako, naj se vsa bodoča parkirišča projektira tako, da so čimbolj ozelenjena. Primer takih parkirišč lahko najdete na tej povezavi:
Če bo predlog prejel vsaj 31 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Ministrstvo za okolje in prostor v okviru Državnega prostorskega reda pripravlja priročnik "Zeleni sistem v mestih in naseljih: Usmeritve za načrtovanje zelenih površin". Priročnik bo na spletni strani ministrstva objavljen konec tega leta oziroma na začetku prihodnjega.
Priročnik bo obravnaval ključne vsebine načrtovanja zelenih površin. V začetku bo opredeljeval pomen in različne vidike zelenih površin v mestih in naseljih – od ekološkega, socialnega, morfološkega do ekonomskega. Podajal bo osnovna izhodišča za načrtovanje zelenih površin ter pomen, cilje in osnovne elemente zelenega sistema naselij. Opredeljeval bo tipe zelenih površin po funkcijah in pojavnosti ter javni dostopnosti. V nadaljevanju bo podal usmeritve za urejanje zelenih površin, in sicer splošne usmeritve za urejanje, vzdrževanje in spremljanje stanja zelenih površin ter podrobnejša pravila in usmeritve za načrtovanje in urejanje posameznih tipov oziroma območij zelenih površin. Te so namreč namenjene predvsem opredeljevanju prostorskih izvedbenih pogojev in drugih določil načrtovanja na izvedbeni ravni. V podpoglavju Zelene površine v povezavi s prometnimi ureditvami bo določal pogoje za načrtovanje zelenih površin na parkiriščih.
Med drugim se z ozelenitvijo parkirišč zagotavljajo senčenje, blaženje klimatskih vplivov in zmanjšanje odtoka meteornih vod. Podani bodo pogoji glede oblikovanja parkirišč z ločevalnimi pasovi z drevorednimi potezami, zeleni otoki z zasaditvijo in kot parkirna mesta. Posebej bo opredeljeno zagotavljanje dreves na število parkirišč.
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
V pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo in upravljavcev državnih cest so servisne površine oz. počivališča na državnih cestah. Te površine se načrtujejo na podlagi prostorsko izvedbenih aktov ter v okviru zakonske definicije počivališč kot servisnih prometnih površin na cestni infrastrukturi. Vse ureditve, vključno z zelenimi površinami, se načrtujejo v postopku priprave prostorskega akta.
Na obstoječih urejenih parkiriščih in počivališčih so prometne površine namenjene prometu v pretežni meri tlakovane, betonirane in asfaltirane, saj morajo prevzeti obremenitve zaradi teže vozil, nevarnosti iztekanja nevarnih snovi in sredstev za taljenje snega in ledu. Ti dejavniki predstavljajo veliko obremenitev do zelenih površin, zaradi česar na teh mestih težko uspevajo. Na ostalih površinah na območjih počivališč se skladno z možnostmi vključuje tudi hortikulturne ureditve za čim večjo ozelenjenost.
Bolj primerna za ozelenitev parkirišč so manj obremenjena parkirišča v urbanih okoljih ob stanovanjskih objektih.
Drevesa so fajn in lepa ampak ponekod se je izkazalo, da ustavijo pretok zraka in je več škode, kot koristi.
V resnic sem pred časom bral predpis, ki določa minimalno število dreves na kvadratni meter. Ne spomnim se več, imena predpisa, vem pa da je veljal za stanovanjski blok v Ljubljani. Investitorji se na to očitno požvižgajo, saj zelenic ne morejo prodati. Tudi trgovine, podjetja itd, drevesa in travo raje odstranijo, da nimajo težav s košnjo in listjem. V resnici bi v idealnem svetu bili avtomobili nevidni (pod zemljo), namesto parkirišč pa bi bili parki in sadovnjaki.
Predlog sicer podpiram, vendar bi moral biti bolj natančen.
Predvsem pa - ni potrebno le sajenje dreves, ampak tudi pravilno vzdrževanje, o čimer se večini Slovencev ne sanja. Posledica tega je slabo vzdrževano mestno zelenje, predvsem t. i. obglavljanja dreves je veliko.
V tujini so strokovne smernice zavezujoče, pri nas jih žagarji nočejo niti poznati. Zato je treba zakonsko urediti tudi to področje. Torej - dober razmislek najprej o tem, katero vrsto in kje saditi, nato redno vzdrževanje (ne pa, da se čaka 20 let potem pa hop z žago), pri katerem se odstrani največ 15 % krošnje, ne pa, da se z dreves dela obešalnike za plašče.
Predlog ne more 'iti skozi', ker ni dovolj jasen.
- o čigavih (lastniško) parkiriščih govori.
Tudi je problem večplasten. Odlično je imeti poleti avto pod drevesom, v senci.
- Dokler ni drevo staro in ne pade na vozilo odlomljena veja.
- Dokler ti avta ne pokakajo ptički, ki so na drevesu.
Skratka, zeleni parking je dolgoročno zahtevnejši za vzdrževanje = dražji, denar pa vrti svet.
Osebno bi si želel bolj zelena parkirišča, ampak...
www.google.com/url
Zelo lepo. Koliko pa je to kaj poleti potrebno zalivat in vzdrževat, ter iz istega razloga, koliko stane ura takega parkirišča v primerjavi z navadnim asfaltiranim in koliko ta trava pripomore k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov in kolko se jih ustvari z sejanjem košnjo, zalivanjem in vzdrževanjem? (aja pa bog ne daj, da slučajno iz katerega vozila pade kaplica ali dve olja)
Parkirišča so namenjena parkiranju. Če tudi nasadite 10 dreves bi jih sicer na istem pogozdenem področju bila to le 1%0. Sem proti predlogu, bolje par parkirnih mest več in zelenje ter podobno v parke.
Gre se, da bi zinanje parking površine bile deloma zatravljene kot je na slikah z zgornje povezave. Glej, manj asfaltnih/betonskih površin in več zelenega.
Žal je povezava le do spletnega brskalnika (ni slike).
v internet brskalnik napišite
green parking
in pod slikami poglejte primere.