Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Čas je za nov stil življenja - ukinimo prodajo plastenk

1991 OGLEDOV 23 KOMENTARJEV

Drage Slovenke, dragi Slovenci. Spoštovani vsi narodi!

Prihajamo v čas, ko bodo odločitve o našem stilu bivanja na Zemlji vplivale na prihodnost nas vseh, predvsem pa na prihodnost bodočih generacij. Ja, vem, da ste nekateri pomislili ''pa saj bodo tisti tam, ljudje iz prihodnosti vse uredili, mene takrat ne bo več'' ali pa ''kaj lahko jaz, mali človek storim?''. Storite lahko veliko, trenutno bi bil hvaležen, če bi podprli moj predlog. Ta predlog ni zrasel na mojem ''zelniku'', je pa uraden poziv k pristojnim organom.

Predlagam, da Slovenija kot prva država na svetu ukine prodajo plastenk. Za začetek bi zadostovala ukinitev prodaje plastenk z vodo, saj ima Slovenija v ustavi zapisano pravico do pitne vode. In če bi jo radi prodajali, pa jo prodajte ustekleničeno. S to potezo bi se Republika Slovenija zapisala v svetovno zgodovino kot prva država na svetu z jasnim ukrepom v boju za boljšo prihodnost. Naj bo ta poteza le odskočna deska za boj proti plastiki.

K razmisleku o napisanem pozivam Predsednika Republike Slovenije, Boruta Pahorja, Predsednika vlade Republike Slovenije, Marjana Šarca, pristojno ministrstvo, Državni svet Republike Slovenije, novoizvoljene evropske poslance in nevladne organizacije.

 

Srčno upam, da nam uspe. Hkrati si želim da bi vzpostavili dialog z korporacijami, ki obvladujejo svetovni trg in našli skupno rešitev ter se skupaj uprli plastiki.

 

Lep pozdrav Slovenija!

89 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Z zaskrbljen.državljan 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 7. 2019

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Ministrstvo za okolje in prostor si z različnimi ukrepi prizadeva za zmanjšanje uporabe plastike, tudi plastenk. V ta namen izvajamo ozaveščevalne akcije, sklenjen je kodeks s Trgovinsko zbornico Slovenije »Kodeks za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah maloprodajnih mest v trgovinski dejavnosti«. S sporazumi na različnih ravneh v javnih in zasebnih organizacijah oz. združenji bi radi dosegli tudi uporabo pitne vode v čim večji meri neposredno iz vodovodnega sistema, postreženo v steklenih vrčih in kozarcih (namesto plastičnih za enkratno uporabo).

Že večkrat se je izkazalo, da ima informiranje/obveščanje potrošnikov odločilno vlogo pri doseganju ciljev v zvezi z zmanjšanjem potrošnje določenih izdelkov. Zato ne gre zanemariti pomembnosti prizadevanj, tudi na institucionalni ravni, za povečanje ozaveščenosti o vplivu vseh plastičnih izdelkov na okolje in spremembo uveljavljenega dojemanja plastike kot neškodljivega in poceni blaga. Evropska komisija zato spodbuja kampanjo za ozaveščanje javnosti na socialnih medijih s promocijo preko kanala YouTube in Facebook. <link https: www.bereadytochange.eu sl external-link-new-window internal link in current>Spletna stran kampanje, vključno z videoposnetki, ki se promovirajo, je na voljo v angleščini in 22 drugih jezikih, tudi v slovenščini. Na voljo je tudi <link https: plastics-strategy.prezly.com external-link-new-window internal link in current>povezava do platforme, kjer so prosto na voljo tiskovni in komunikacijski materiali, vključno z vizualnimi in podnaslovljenimi videoposnetki.

Z Direktivo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje (SUP Direktiva), ki je stopila v veljavo 3. julija 2019, so določeni različni ukrepi, ki se uporabljajo za različne izdelke, in umeščajo EU v ospredje svetovnega boja proti onesnaževanju morja z odpadki iz desetih vrst plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki se najpogosteje nabirajo na evropskih obalah, ter zapuščene ribolovne opreme in oksorazgradljive plastike.

Prepovedani so naslednji plastični proizvodi: plastični jedilni pribor (vilice, noži, žlice in palčke), plastični krožniki, plastične slamice, posode za živila, izdelane iz ekspandiranega polistirena, kot so škatle za hitro prehrano, s pokrovom ali brez njega, ki se uporablja za hrano, ki je namenjena za takojšnjo zaužitje na kraju samem ali za odvoz, in je pripravljena za uporabo brez nadaljnje priprave, posode za pijače iz ekspandiranega polistirena, skodelice za pijače iz ekspandiranega polistirena, izdelki iz plastike, razgradljive z okso oksidacijo in bombažne palčke iz plastike. Gre za izdelke, ki že imajo ustrezne cenovno dostopne alternative na trgu. Prepoved bo veljala v vsej EU, v veljavo pa bo stopila 3. julija 2021. Pri ostalih izdelkih za enkratno uporabo, katerih uporaba se omejuje s SUP Direktivo, pa je predvideno zmanjšanje potrošnje na nacionalni ravni, nove zahteve glede zasnove in označevanja ter dodatne obveznosti proizvajalcev v zvezi z ravnanjem z odpadki in njihovim odstranjevanjem. S prenosom te direktive v notranji pravni red vseh 28 držav članic EU bosta zagotovljena usklajeno ukrepanje na enotnem evropskem trgu in konkurenčnost med posameznimi podjetji.

Za omejevanje uporabe plastenk je določen cilj 90-odstotnega ločenega zbiranja plastenk do leta 2029 (77 % do leta 2025), zahteve za zasnovo plastenk - pokrovčki bodo morali biti povezani s plastenkami, ter cilj vključitve 25 % reciklirane plastike v plastenke iz PET od leta 2025 dalje oz. 30 % v vse plastenke od leta 2030 dalje, kar bo pripomoglo k zmanjšanju porabe naravnih virov za izdelavo plastenk in k zmanjšanju onesnaževanja okolja s plastiko.

Uporabe plastenk za embalažo se ne da enostavno prepovedati le na enem nacionalnem trgu znotraj skupnega EU trga (prost pretok blaga). V skladu z 18. členom Direktive o embalaži in odpadni embalaži, ki določa prosto dajanje v promet, namreč države članice EU na svojem ozemlju ne ovirajo dajanja v promet embalaže, ki izpolnjuje določbe te direktive.

Komentarji




  • F Ferenc

    Zveza potrošnikov Slovenije podpira boljšo sistemsko ureditev zbiranja odpadne plastike, vendar mora biti ta, dodajajo, potrošniku čim bolj prijazna.

    Z vidika ekologije je najboljše, da kar koli že imamo, uporabljamo največkrat, kot lahko. To pomeni, da se lahko trajnostno vedemo tako, da neko embalažo uporabimo čim večkrat, za nakup v plastenki se odločimo, če res ni boljše alternative.

    Vprašanje uvedbe kavcijskega sistema, ki je povezan z uporabo povratne embalaže in reciklažo je potrebno vzeti pod drobnogled. Stanje ni najboljše in se pravzaprav slabša.

  • Ikona uporabnika anekdota anekdota

    In tako zmaga kapital in njegovi lobisti, pred zdravo pametjo. Posledice pa so vse očitnejše.

  • Ikona uporabnika Predator Predator

    Avtor razmišlja v eni smeri, proizvajalci in prodajalci v drugi. Prvi problem je ker 1l vode v steklenici stane precej več kot 1,5 litra v plastenki, s tem da imamo na steklenico še kavcijo če nimamo svoje. Razlog tiči v transportih, ki se dogajajo v verigi.

    Primer plastenka:

    Plastenko proizvajalec naredi na vhodu polnilne linije do 30 sekund prej predno jo napolni - že tukaj je manj transporta, nato dostava do veleprodajalca ali trgovca in do potrošnika. Kamion 20 ton prepelje 12.740 plastenk vsebine 1,5l. Za potrošnika poceni, brez skrbi kdaj bo vrnil steklenico, enostavno damo plastenko v smeti. Tu pa nastopi napaka zbiralcev odpadka. Vso embalažo stisnejo da jo lahko čim več pripeljejo na deponijo in govorijo da je uporabne plastike za predelavo premalo. Potrebno bo organizirat zbiranje plastike po drugačni poti, ki bo vključevala tudi prodajalce. Kupec kupi plastiko in jo naj potem vrne prodajalcu, ta pa jo naj odstopi posebnim skupinam, ki bo plastiko obdelala tako, da bo primerna za novo uporabo. Problem nastane, ker bi se s tem pojavilo več ročnega dela in dodatnega transporta, ki ni tako majhen strošek v verigi. Vse skupaj bi izdelek podražilo za 60-70%.

    Primer steklenica:

    Kamion ki lahko pelje 20 ton tovora ima naloženih 13.700 steklenic po bruto teži 1,46kg/kos oz. moramo vrniti nazaj 13.700 steklenic do zbirnega centra, nato odpeljati do predelovalca stekla in je novi transport, naredimo steklenico in pride znova transport do proizvajalca pijače in tako imamo 4 transporte z kamioni ki porabijo 29-32 litrov nafte na prevoženih 100km poti. Torej zelo veliko dodatnega dela in stroška na strani fizičnega dela in kamionov. Vse skupaj zelo podraži 1l vode na polici.

    Primer plastenka - steklenica:

    Na en kamion naložimo 12.740 plastenk po 1,5l = 19.050 litrov vode

    Na en kamion naložimo 13.700 steklenic po 1,0l = 13.700 litrov vode

    Razlika v korist plastične embalaže za proizvajalce in prodajalce = 5.350 litrov vode na 1 kamion

    Zaključek: Ta hip je bolje onesnaževati zrak ali zemeljsko prst ? Ne eno ne drugo, ampak je potrebno najti rešitev da zmanjšamo onesnaževanje od enega in do drugega primera.

  • A AndrejG

    Ni treba prepovedat. Naj se plastična embalaža za enkratno uporabo preprosto obdavči in se reši še kaj drugega in ne samo plastenke za vodo.

    Na ta način bi lahko bila ustekleničena voda cenejša od tiste v plastenkah.

    Prav tako je bolje, da se 'rešitev' ne naloži državi ampak ponudnikom izdelkov. Oni prodajajo in konec koncev oni zaslužijo. A se jim bo splačalo isti izdelek prodajati za višji denar kot konkurenca v 'čisti' embalaži?

    In, da dokončam misel ... Tovrstni davek bi seveda padel tudi na grosiste, ki uvažajo proizvode v sporni embalaži.

    • S StarMagic

      Če iščeš isti konec, zakaj bi šel potem po daljši?

      Pa da ne slišim "počasi se daleč pride"

      • S StarMagic

        p.s. nevem kaj je bilo ampak se ni pojavil cel komentar.

        Nadaljujem:

        Obdavčiš potrošnike in s tem ne narediš nič. Nevem zakaj bi pustil da free market sam to uredi, če lahko ukrepamo prej.

  • F Ferenc

    Odlična ekološka pobuda. Uspešna prepoved bi nam lahko prinesla toliko ugleda, da bi se lahko lotili ureditve še kakšne zakonodaje.

    Skoraj vse države prepoznavajo težave s plastičnimi odpadki, tudi EU politike so usmerjene v omejitve uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Vprašanje je le, katera država bo prva. Lahko bi bila Slovenija.

    Odpadna plastika in njeni drobci so že na obalah Sredozemskega morja (Kreta, ...).

  • T T..K...

    pravzaprav so za pijačo najbolj ekološke reciklirane alu-pločevinke - glej povezavo.

    translate.google.com/translate

    Bolj zanimivo je vprašanje, kje konča vsa folija, ki jo kmetje uporabljajo za siliranje? Tega je mnogo več kot vrečk in plastenk. Še pred 20 leti so silirali v betonskih silosih.

    • S StarMagic

      Napačen link =)

      Ampak, vem o čem govoriš. Aluminij se lahko uporabi velikokrat več kot plastiko zato ker se plastika čez čas razgradi. Ne samo to, tudi porabi se do 95% manj energije pri reckliranju aluminija.

  • S Sabina V

    Že res, da je Slovencev malo in kot taki ralativno malo prispevamo k onesnaženju okolja. Pa vendar kolikor prispevamo prispevamo preveč.

    Popolnoma se strinjam, da je potrebno zmajšati uporabo plastike. Prvi majhen korak je bil ukinitev brezplačnih vrečk. Sedaj se ukinjaja plastika za enkratno uporabo.

    Mislim, da bi bil lahko naslednji korak, in to tudi zelo hitro izvedljiv, prepoved prodaje pijače v plastenkah. Ne samo voda tudi ostala pijaša bi se lahko prodajala v steklenicah. Še pred par leti, ca 3 leti, si Radensko lahko, no ja ne prav lahko pa vendar se je dalo, kupil v steklenici, sedaj jo v vseh trgovinah prodajajo samo v plastenki. Enako je z druogo pijačo.

    Potem pa so tu še druge stvari, kdaj bodo proizvajalci sladkarij nehali le to zavijati v 2-3 embalaže? Zakaj mora biti piškot v tej pisani embalaži ki jo vidimo, potem so v plastičnem ''čoln' in oviti s plastiko? '

    • B Burek Man

      > Zakaj mora biti piškot v tej pisani embalaži ki jo vidimo, potem so v plastičnem ''čoln' in oviti s plastiko? '

      Zato ker imajo ljudje radi individualno pakirane predmete, ker lahko vzamejo ven malo pakungo, ko grejo zjutraj na šiht. Plastičen čoln je pa zato, da se piškoti ne polomijo. Torej brezvezno koriščenje plastike ni neka želja proizvajalcev po porabi več surovin, ampak želja kupcev, ki so pripravljeni za tako pakiranje plačat več.

  • B Burek Man

    Milijarda kitajcev onesnažuje na veliko, podjetja imajo ogromne izpuste, ekološki standardi so nula,... podobna indija, afrika, ipd. (kjer nastane tudi večina smeti ki pristanejo v rekah in morjih - www.scientificamerican.com/article/stemming-the-plastic-tide-10-rivers-contribute-most-of-the-plastic-in-the-oceans/ ), in na račun tega imajo višjo gospodarsko rast, kot bi jo sicer imeli.

    Podobno razni "ljudski vozovi", pa "zračni avtobusi" (da ne imenujem firm direktno), pa milijon drugih, na račun tega kupuje poceni surovine, polizdelke in končne izdelke, in nam jih prodaja po prenapihjenih cenah, vseskupaj zapakirano v še več plastike.

    Ampak ja.. dejmo janezku vzet flaško za vodo, ki tako ali tako na koncu pristane v reciklaži.

    • z zaskrbljen.državljan

      Zelo žal mi je, da imate tako ozko razmišljanje. Ampak vedno se pojavi ta vrsta ljudi, ki je mnenja zakaj pa bi jaz, če drugi ne. Predvsem sem razočaran, da si tega ne upate. Negativnih učinkov dejansko ni. Dobimo prepoznavnost, mesto v zgodovini kot prvi na svetu, ki nekaj počnemo in mislimo resno in še pomagamo rešiti naš planet.

      In za vprašat se je koliko ljudi seveda reciklira, poleg tega pa ni vsa plastična embalaža za reciklažo.

      Upam, da boste še enkrat premislili in se odločili za pravo potezo ter podprli predlog.

       

      • B Burek Man

        Seveda so - višja cena vsega, kar je zdaj v plastiki, in to nosimo potrošniki. Ekološki učinek pa isti, kot če bi v tivoliju postavili tri nove kante za smeti. Podraži se embalaža, podraži se infrastruktura, transport, itd. Pri nas nehajo prodajat marsikatero pijačo, ker se pač tujci ne bodo prilagajali tako malem trgu, posledično seveda se podraži embalaža za lokalne zadeve.

        Torej konec dneva, smo mi še bolj revni, na globalnem nivoju pa ne naredimo čisto nič. ...edino nekateri naši politiki se lahko trepljajo po ramenih, kako so "eko", pa američani lahko pišejo da "communist republic of slovakia forbids water".

        • A AndrejG

          Lahko prosim podate bolj učinkovit predlog?

        • S StarMagic

          Če se odločimo obdavčiti uporabo plastike namesto prepovedati na sploh, se moram potem strinjati s tvojo izavjo, da to nosimo potrošniki.

          Kar se pa tiče reciklaže ipd. se pa pač mormo osredotičiti nekam kjer bomo lahko naredili razliko. Saj lepo in prav da razmišljaš na veliko, in ne nehat, ampak se prav tako borimo za isto stvar kot ti. Samo, da to počnemo doma/lokalno in ne v tujini oz. globalno.

    • # #najvišjaresnica#

      Burek Man...očitno zelo aktiven proti-zagovornik (dežurni kverulant) vsakega pozitivnega predloga na strani predlagam.vladi.si...

      • S Simon

        Še dobro, da je tukaj Burek Man (pa včasih DavidS). Redki so ljudje, ki predlog vsaj malo kritično pretehtajo.

        Itak smo pa vsi za to, da se dvignejo plače, zmanjša davke, poviša penzije, zniža plačilo vrtca, uvede UTD ter uresniči mir na svetu. No, dokler nas to nič ne stane. Oz. dokler stane le Državo.

        • B Burek Man

          Problem je tole: 

          > Oz. dokler stane le Državo.

          Večina ljudi nima pojma da vsak cent, ki ga da država, pomeni cent, ki ga more nekomu vzet.

          600k penzionerjev je tam tam kot zaposlenih v gospodarstvu. Penzionerjem 100eur gor na osebo, zaposlenim (posredno) 100eur dol. Kelnarcam plačo x2, gre cena kave x2. Delodajalci itak ne delajo nič, samo vlečejo denar, nihče pa ne bi odprl svoje firme, in "vlekel denar brez dela". UTD je sploh taka lepa stvar, kjer vsi vidijo "jurja zastonj", pa računajo da z jurja ni treba delat, pa da bodo doma cele dneve. Potem imaš ultrazagrete zagovornike, ki pravijo da ne bodo ljudje doma, ampak bodo delali stvari, ki jih zanimajo.. risali, imeli glasbene skupine itd. Nihče pa ne vpraša kje bo država pobrala 2milijona x 1000eur vsak mesec, in to od manj kot milijona danes zaposlenih ljudi, s tem da bo številka še padla.

          Isto ta primer... slovenija na gobalnem nivoju ustvari točno 0 odpadkov. Vsi naši odpadki so skriti v nekaj promilih zaokroževanja. Slovenija poleg tega tudi zelo dobro reciklira te naše odpadke. In namesto da pustimo najprej velike, bogate države, da spucajo za sabo (torej da se razlika dejansko kje pozna), mi pa pač ohranimo (in probamo dvignit) naš standard, bi nas nekateri zanalašč streljali v koleno, končni učinek bo pa spet nula, nič, 0.

           

  • S Simon

    Kompromis je lahko tudi davek na plastiko:

    naj prodajalci povišajo ceno plastenk za toliko, da lahko iz tega krijejo ravnanje (reciklaža, predelava, ...) z nastalo plastiko - v Sloveniji (brez izvozov kamorkoli čez meje).

    Sicer pa, verjetno boste morali ponoviti predlog, ko bo kvorum za sprejetje predloga spet pri 11 glasovih za.

    • z zaskrbljen.državljan

      O obdavčitvi se definitivno da razmisliti ampak je to lahko le rešitev v sili. Ker spet se gremo posle z denarjem in se bogatimo, namesto, da bi reševali planet. Da se uporabiti, ni pa prednostno.

      Lep pozdrav.

      • S StarMagic

        Nevem kaj imamo ljudej z davki. Ti kot potrošnik želiš plačevati še več? Kaj mislite kdo bo te davke plačeval? Mi potrošniki. Ja razumem "ni treba kupovat" ampak ljudje še vedno bojo, in če je cilj da se znebimo plastike, potem ne moremo resno razmišljati o obdavčitvi.

        Nevem, če so že ali še bojo ampak vem da je bilo govora o obdavčitivi podjetij ki izdelujejo avtomobile. Več kot porabi večji davek plačajo. Oni pa potem samo dvignejo ceno da nadomestijo ta davek, ki nah bi ga plačali. Na koncu pa še vedno nadaljujejo svoj biznis. Mojih 5 centov.

    • z zaskrbljen.državljan

      Očitno ponovitev predloga ne bo potrebna saj smo več kot uspešno prekoračili kvorum za sprejetje!