11. 7. 2019
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Kratka analiza veljavne ureditve
Veljavna ureditev v Sloveniji ureja zaščito živali pred mučenjem z <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonom o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv). Zakon opredeljuje dovoljene in prepovedane načine ravnanja z živalmi, pogoje za vzrejo, rejo ali posedovanje živali, ter za različne postopke z njimi ter odgovornosti skrbnikov živali. Zakon opredeli kaj je mučenje živali in v katerih primerih se šteje, da ugotovljena kršitev predpisanih ravnanj ni samo prekršek, temveč gre za sum mučenja živali. Mučenje živali je kaznivo dejanje po 341. členu <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Kazenskega zakonika.
Med odgovornosti skrbnika živali sodi tudi določba (prvi odstavek 11. člena) ZZZiv, ki predpisuje, da mora skrbnik hišne živali, z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu. Če kot skrbnik ne zagotovi osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona se kaznuje z globo 200 do 400 EUR.
Zakon v 15. členu prepoveduje preobremenjevanje živali. Do preobremenjevanja živali pride tudi pri prepogostih kotitvah ali parjenju premladih živali. Če žival zaradi tega pogine ali utrpi trajne zdravstvene posledice, se šteje da gre za mučenje živali.
Zakon prepoveduje namerno zapustitev živali in ureja ravnanje z zapuščenimi živalmi. Zapuščene živali so opredeljene kot najdene, oddane ali odvzete hišne živali. Zakon določa obveznost prijave izgube ali najdbe živali. Najdena hišna žival, ki je ni mogoče povezati z lastnikom oziroma skrbnikom, je zapuščena žival. V kolikor je hišna žival nezamenljivo označena z mikročipom, je mogoče ugotoviti lastnika živali iz podatkov v centralnih bazah podatkov. Če je torej lastnik znan, stroški oskrbe najdene živali v zavetišču bremenijo lastnika živali, sicer je oskrba živali v zavetišču strošek lokalne skupnosti, kjer je bila žival najdena.
Eden izmed uveljavljenih in sorazmerno učinkovitih načinov za nadzor mačje populacije, ki živi prosto v okolju je tudi strategija ujemi-steriliziraj/kastriraj-vrni (TNR), kar že več let izvajajo zavetišča s pomočjo nevladnih organizacij prostovoljk in prostovoljcev, ki odlavljajo prostoživeče mačke), financirajo pa lokalne skupnosti.
Analiza predloga
Predlagatelj pravilno ugotavlja, da je premajhna osveščenost skrbnikov živali glede sterilizacije in kastracije mačk ter bivanja mačk v okolju brez nadzora eden izmed ključnih vzrokov za veliko število zapuščenih mačk.
Po podatkih zavetišč v obdobju 2014 do 2016, so tri četrtine od 26.000 sprejetih živali predstavljale mačke (19.000). Obstoječim lastnikom se je v tem obdobju vrnilo skoraj 40 % psov, medtem ko delež izgubljenih mačk, ki so vrnjene lastnikom, znaša manj kot 1 %. Enako stanje je bilo tudi v letu 2017. Sprejetih je bilo 9.400 živali, od tega 2.359 psov, 7.003 mačke, 2 bela dihurja, in 36 osebkov ostalih vrst hišnih živali (sobne ptice, kunci, želve in podobno). Lastnikom je bilo vrnjenih 1.047 živali (41 % sprejetih psov, 10 % sprejetih mačk, 30% sprejetih ostalih hišnih živali in oba dihurja). 2.778 živali je bilo oddanih novim lastnikom (49% sprejetih psov, 23 % vseh sprejetih mačk in 83 % ostalih hišnih živali). 4.867 mačk (69% vseh sprejetih mačk) je bilo vrnjenih v okolje kot prostoživeče mačke v sklopu strategije TNR (ujemi - steriliziraj - vrni v okolje) za zmanjševanje populacije prostoživečih mačk. Breme oskrbe 99 % zapuščenih mačk, ki jih ni mogoče povezati z lastnikom, pade na lokalne skupnosti in predstavlja velik delež porabljenih sredstev v zavetiščih. Ključnega pomena za zmanjševanje stroškov v zvezi z zapuščenimi mačkami je vpeljava sistema označevanja z mikročipi in vpisa mačke in njenega lastnika v centralno bazo podatkov. Označevanje živali je eden izmed osnovnih in prvih korakov k odgovornemu lastništvu živali. Odgovorno lastništvo, ki vključuje zaveze k označevanju ter skrbi za preprečevanje nezaželenih potomcev, je pogoj za zmanjševanje števila zapuščenih mačk v Sloveniji.
Razlogi za neprimernost/primernost predloga za nadaljnjo obravnavo
Vsebina predloga je že v postopku obravnave, saj je označevanje mačk in možnost financiranja sterilizacij in kastracij mačk s strani lokalnih skupnosti že vključena v predlog besedila sprememb Zakona o zaščiti živali. Označevanje mačk je eden izmed osnovnih prvih korakov k odgovornemu lastništvu živali. Odgovorno lastništvo je pogoj za zmanjševanje števila zapuščenih mačk v Sloveniji, zato predlog vpeljuje dokazovanje lastništva mačke s pomočjo označitve mačke z mikročipom in predvideva vpis mačke in njenega lastnika v centralno bazo podatkov. Lokalne skupnosti se soočajo s problemi v zvezi z večjim številom živali (predvsem mačk), ki nimajo lastnika. S sterilizacijo in kastracijo takih živali, bi lahko bistveno izboljšale stanje prekomerne naseljenosti in občanom zagotovile varno okolje tudi z vidika preprečevanja kužnih bolezni. S spodbujanjem odgovornega lastništva živali, sofinanciranjem kastracij in sterilizacij lastniških in nelastniških mačk, bi se zmanjšalo tudi število zapuščenih mačk. Besedilo predloga daje lokalnih skupnostim možnost sofinanciranja sterilizacij in kastracij lastniških mačk.
Zakon je v postopku usklajevanja med različnimi resorji znotraj vlade.