9. 7. 2019
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Upravljanje z divjadjo ureja <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o divjadi in lovstvu. Divjad so vrste prostoživečih sesalcev in ptic, ki se lovijo, in sicer: navadni jelen, damjak, srna, gams, alpski kozorog, muflon, divji prašič, poljski zajec, alpski svizec, navadni polh, nutrija ali bobrovka, pižmovka, lisica, rakunasti pes, kuna zlatica, kuna belica, jazbec, poljska jerebica, fazan, raca mlakarica, šoja, sraka in siva vrana. Z divjadjo trajnostno gospodarijo lovske družine, ki so si od Republike Slovenije (katera je lastnica divjadi) pridobile koncesijo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Trajnostno gospodarjenje z divjadjo obsega ohranjanje, lov divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi, posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov. Namen upravljanja z divjadjo in v njenem življenjskem prostoru je: s posegi v populacije in ukrepanjem v okolju vzdrževati divjad posameznih vrst v ravnovesju med seboj in v okolju danimi življenjskimi možnostmi za njeno preživljanje, ohraniti vrstno in gensko pestrost divjadi, ohraniti posamezni vrsti divjadi naravni prirojen način življenja v času in prostoru, ohraniti divjad, kolikor mogoče prvobitno in neodvisno od neposredne pomoči človeka.
V preglednici 1 je prikazano skupno število divjadi odstreljenih v zadnjih petih letih in v preglednici 2 število izgub divjadi (povozi, pokosi, bolezen, …) v zadnjih petih letih.
Preglednica 1: Skupno število odstreljene divjadi v RS v zadnjih petih le
ODSTREL |
2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 |
98.904 | 100.844 | 105.110 | 111.128 | 95.230 |
Vir: letni lovsko upravljavski načrti
Preglednica 2: Skupno število izgub (povozi, pokosi, bolezni,…) divjadi v RS v zadnjih petih le
IZGUBE |
2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 |
12.284 | 11.719 | 11.025 | 12.226 | 13.646 |
Vir: letni lovsko upravljavski načrti
Cilj upravljanja z divjadjo je med drugim tudi ohraniti divjad čim bolj prvobitno in neodvisno od človeka. Vsaka bližina človeka, še posebej prenašanja oziroma prevozi, živalim v začetku predstavljajo stres. Po daljšem času se sicer živali, ki preživijo, privadijo na človeka. Osebki prosto živečih živalskih vrst, ki so divjad po oskrbi človeka niso več sposobni sami preživeti v naravnem okolju, temveč so obsojeni na stalno pomoč človeka, kar pa ni primerno »življenje« za prosto živeče živalske vrste. Vrste, ki so divjad, niso ogrožene in je njihova številčnost zadostna, ponekod celo previsoka. V teh predelih Slovenije lovci intenzivno lovijo divjad, kar pomeni, da obstaja velika verjetnost, da bodo zdravljeno divjad tudi ustrelili. Zdravljenje v veterinarskih ambulantah predstavlja strošek, ki bi bil, glede na število živali iz preglednice 2 enormen in glede na navedena dejstva zagotovo porabljen neracionalno. Poleg navedenega se vsa poškodovana divjad, ki se jo usmrti, šteje v kvoto/načrt odvzema divjadi, kar pomeni, da na račun poškodovanega in kasneje usmrčenega osebka, preživi zdrava žival.
Glede na navedena dejstva, pobude ne moremo upoštevati.