Armenski genocid

Odziv Ministrstva za zunanje zadeve

Republika Slovenija se zaveda tragičnih dogodkov med leti 1915 in 1917, ko so množični poboji, pohodi smrti in vzpostavljanje nemogočih življenjskih pogojev v katerih je izgubilo življenje milijon in pol  Armencev pustili pogubne posledice na identiteti armenskega ljudstva in njegovi zgodovinski in kulturni dediščini.  Tudi zato je nekdanji predsednik RS oktobra 2010 na uradnem obisku v Armeniji položil venec k Spomeniku žrtvam armenskega genocida in obiskal Muzej armenskega genocida. Evropski parlament je ob stoti obletnici armenskega genocida 15. aprila 2015 sprejel resolucijo, v kateri je ponovno navedel tudi resolucijo  iz 18. junija 1987, kjer so bila hudodelstva zoper armenske žrtve označena kot genocid in pozdravil izraženo sožalje in priznanje zločinov s strani turškega predsednika Erdogana. Tedanji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez je v govoru na začetku 8. seje Državnega zbora 16. maja 2015 obsodil takšna hudodelstva, ki so se zgodila v naši preteklosti na različnih celinah.

Državni zbor kot nosilec zunanje politike Republike Slovenije lahko opredeli in uskladi najpomembnejše usmeritve zunanjepolitičnega delovanja Republike Slovenije, pri določanju prioritet zunanje politike pa se upošteva sedanje stanje in možen razvoj mednarodne politične, gospodarske in varnostne situacije v Evropi in svetu, kar je v skladu tudi z Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije.

Usmerjenost naše zunanje politike temelji na premisi vladavine prava, spoštovanja mednarodnega prava in zavedanja, da brez spoštovanja človekovih pravic in zagotavljanja odgovornosti za storjene najhujše zločine ne moremo doseči trajnega miru in varnosti in tudi ne družbenega napredka.  Slovenija preprečevanju genocida posveča veliko pozornosti, saj številna krizna žarišča, kjer prihaja do množičnega nasilja, vedno znova opozarjajo, da je potrebno nadaljevati s prizadevanji za preprečevanje zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in genocida. Zato se zavzemamo za krepitev mednarodnih mehanizmov, ki bi pripomogli k temu, da do tovrstnih dejanj v prihodnje ne bi več prihajalo. Promocija mednarodnega kazenskega pravosodja, ter boj proti nekaznovanosti za hudodelstva sodi med prioritete slovenske zunanje politike. Slovenija je, skupaj z Argentino, Nizozemsko, Belgijo, Senegalom in Mongolijo pobudnica sprejetja nove postopkovne večstranske mednarodne pogodbe o medsebojni pravni pomoči in izročitvah pri preiskavah in pregonih genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov, ki jo podpira več kot 60 držav. Pobudo podpira tudi Adama Dieng, posebni svetovalec GS OZN za preprečevanje genocida. Na pomen preprečevanja hudodelstev in boja proti nekaznovanosti, Slovenija opozarja tudi z lastnimi aktivnostmi.

Slovenija je tradicionalna kosponzorica resolucije o preprečevanju genocida, ki jo na pobudo Armenije sprejema Svet OZN za človekove pravice. Slovenija je kosponzorirala tudi resolucijo o vzpostavitvi mednarodnega dneva spomina na žrtve zločina genocida in preprečevanje tega zločina, ki se obeležuje 9. decembra. Slovenija kot članica EU in Sveta Evrope sodeluje pri delu Evropskega parlamenta in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki sta v eni izmed svojih resolucij oz. deklaracij tragične dogodke v Armeniji označili za genocid.

Vprašanje pobojev Armencev v času otomanskega imperija  morata nasloviti predvsem Armenija in Turčija. Ravno spomin na žrtve ter sodelovanje med tema dvema državama pri ugotavljanju dejstev je lahko največji prispevek k temu, da se tovrstna grozodejstva ne ponovijo.  Pozitivni koraki pri preseganju odprtih zgodovinskih vprašanj bodo prispevali k miru, stabilnosti in varnosti v regiji ter v svetu.