Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ustanovitev Uprave za varno hrano, ki ne bo pod neposrednim nadzorom politike

1174 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Predlagam Vladi Republike Slovenije, da se opogumi in se odreče neposrednemu vplivu nad delom in obveščanjem o varnosti hrane v Sloveniji. To bi morala biti naloga neodvisnih strokovnih institucij, ne pa dnevne politike. Varnost hrane je neposredno povezana z zdravjem potrošnikov, če pa nek minister zaradi interesov industrije, torej posredno tudi politike, neko afero prikrije, je naše zdravje ogroženo. Trenutno stanje zato predstavlja velik konflikt interesov, saj ne more nekdo, ki zastopa interese industrije in jih tudi promovira (Akcijo Naša super hrana namreč financira in izvaja Ministrstvo za kmetijstvo), hkrati to isto industrijo nadzirati. Ali torej lahko potrošniki zaupamo takšni upravi za varno hrano, da bo zastopala interese nas potrošnikov – državljanov?

Ali lahko vemo, da je slovenski med res varen, če pa so ga pacali z različnimi škropivi? Prve informacije o nevarnosti za potrošnike s strani strokovnih služb so bile bistveno drugačne, kot potem, ko se je vključila politika. Podobno je bilo v aferi »poljsko meso« in še več je takšnih primerov.

Mislim da, dokler bo aktualni minister ali ministrica imela moč vplivanja na postopke, bo tej skušnjavi tudi podlegla, saj je le-ta prevelika za politike. Gre za moč in denar!

Zato mora biti nadzor nad hrano in obveščanje o nevarni hrani daleč stran od politikov!

Predlagam:

• Vladi Republike Slovenije, da ustanovi samostojno agencijo, ki bo skrbela za varno hrano v Sloveniji po vzoru evropske agencije za varno hrano.

• Ustavnemu sodišču, da ugotovi, ali gre v obstoječem primeru, ko je Uprava za varno hrano nekakšen organ v sestavi ministrstva, ko vodstvo Uprave imenuje in razreši aktualni minister in ima lahko glede na to velik vpliv na delo organa, za konflikt interesov?

• Potrošniški zvezi Slovenije, da se jasno opredeli do tega vprašanja.

16 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T Tinček 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 6. 2019

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Komuniciranje o tveganju (angl. risk communication) lahko definiramo kot izmenjavo informacij in mnenj skozi celoten postopek analize tveganja, vključujoč tveganje samo, posamezne dejavnike tveganja, vse faktorje, ki so povezani z dejavniki tveganja in dojemanje tveganja med ocenjevalci tveganja, upravljavci s tveganji, potrošniki, nosilci živilske dejavnosti, stroko in vsemi zainteresiranimi javnostmi. Ustrezno komuniciranje o tveganjih je ključno za zagotavljanje pravice potrošnika do obveščenosti in varnosti. Hkrati omogoča učinkovito zmanjševanje morebitne zaskrbljenosti potrošnikov in preprečuje, da bi ta zaskrbljenost zrasla prek razumne mere. Pomembno je, da pojasnila o tveganjih temeljijo na strokovnih ocenah tveganj in da je način komuniciranja pravočasen in razumljiv širši javnosti ter povprečnemu potrošniku, ki nima strokovnega znanja s tega področja. Skratka govorimo o komuniciranju s strokovno in laično javnostjo.

Komuniciranje z javnostmi in s tem tudi potrošniki poteka preko spletnih strani MKGP in UVHVVR – z izjavami za javnost in na družbenih omrežjih. Uslužbenci MKGP in UVHVVR sodelujejo tudi na usposabljanjih, seminarjih, okroglih mizah, z izjavami v informativnih oddajah v medijih in intervjuji v tiskanih medijih in v različnih radijskih oddajah.

UVHVVR redno obvešča tudi preko sistema hitrega obveščanja RASFF (angl: Rapid Alert System for Food and Feed) o umikih in odpoklicih nevarnih živil (v okviru uradnega inšpekcijksega nadzora, če je obveščena s strani nosilcev živilske dejavnosti, ali pa preko sistema obveščena o nevarnih živilih v drugih državah). Ta način obveščanja je in ostaja v domeni Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Poudarjamo, da je potrebno razlikovati ozaveščanje potrošnikov, kot nekomercialno komuniciranje (obvestila preko sistema hitrega obveščanja, navodila o ustreznem ravnanju z živili po nakupu, upoštevanje dobre higienske prakse pri pripravi živil, razumevanje označb na živilih, hranilna sestava živila, uravnotežena - zdravju koristna prehrana), kjer je motiv in namen zagotavljanje javnega zdravja od komercialnega komuniciranja - oglaševanja, kjer ima določen proizvajalec s prodajo konkretnega izdelka, ki ga oglašuje dobiček.

Namen projektov promocije in oglaševanja, kot sta Naša super hrana in shema »izbrana kakovost«, ki ju izvaja MKGP, je v prvi vrsti spodbujati uživanje lokalno pridelane in predelane hrane, in ne oglaševati posameznih proizvajalcev. Posamezni proizvajalci, ki so vključeni v shemo »izbrana kakovost« in zanjo izpolnjujejo vse pogoje, pa svoje proizvode označijo z zaščitnim znakom »izbrana kakovost«.

 

Odziv Ministrstva za javno upravo

Upravne organe in nosilce javnih pooblastil opredeljuje <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o državni upravi v III. poglavju.

V skladu s 14. členom upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote. Organ v sestavi ministrstva se ustanovi za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog oziroma če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo strokovne samostojnosti pri opravljanju nalog. Javne agencije in drugi nosilci javnih pooblastil so urejeni v 15. členu navedenega zakona, ki določa, da se javna agencija lahko ustanovi za opravljanje upravnih nalog v skladu s posebnim zakonom, ki ureja javne agencije:

  • če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnem organu, zlasti če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali
  • če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.

Pristojnost za ustanavljanje in ukinjanje ter za določanje delovnih področij organov v sestavi ministrstev je Zakon o državni upravi v prvem odstavku 21. člena prenesel na Vlado Republike Slovenije in ji tako prepustil odgovornost za oblikovanje strukture vladnega sektorja. Delovno področje uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tako ureja 2. točka prvega odstavka 10. člena <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Uredbe o organih v sestavi ministrstev.

Komentarji