17. 6. 2019
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Kratka analiza veljavne ureditve
Zakonodaja v svetu ureja področje ravnanja z nevarnimi ali potencialno nevarnimi psi na dva načina: ali s prepovedjo (posedovanja) oziroma omejitvami pri posedovanju določenih pasem psov, ki veljajo za potencialno nevarne ali pa opredeli nevarnega psa glede na individualno obnašanje psa. Slednja vrsta zakonodaje uvaja preventivne obveznosti za vse lastnike psov, predvsem pa promovira in spodbuja odgovorno lastništvo. Slovenija se je odločila za zakonodajo, ki temelji na preventivnem delovanju in odgovornem lastništvu psov. V Sloveniji nimamo opredeljenih »nevarnih« pasem, imamo pa določbe v Zakonu o zaščiti živali, ki opredeljujejo, kdaj je posamezen pes nevaren in katere obveznosti za skrbnika izhajajo iz dodeljenega statusa »nevaren pes«.
<link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o zaščiti živali (ZZŽiv) določa splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni okolici. V drugem odstavku 11. člena zgoraj omenjeni zakon določa da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici, ter v tretjem odstavku, da morajo skrbniki psov zagotoviti fizično varstvo svojih psov tako, da jih imajo na javnem mestu na povodcu. Pri čemer je javno mesto javni kraj, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Javni kraj je v Zakonu o varstvu javnega reda in miru opredeljen kot vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.
Ko pes povzroči poškodbo, je za poškodovanega najprimerneje, da takoj obišče osebnega zdravnika ali zdravnika urgentne medicine, ki oceni stopnjo poškodbe in napoti poškodovanega v antirabično ambulanto skladno s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni. Antirabična ambulanta obravnava pacienta in podatke o ugrizu vnese v Centralni register psov (CRPsi). Antirabična ambulanta mora pozvati skrbnika psa (ki je povzroči poškodbo), da se zglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino in o ugrizu psa obvestiti pristojni območni urad UVHVVR. Veterinarska organizacija mora podatke o opravljenih pregledih na steklino vnesti v CRPsi in o rezultatih teh pregledov obvestiti antirabično ambulanto. Če antirabična ambulanta ne prejme podatka o opravljenih pregledih na steklino v roku petnajstih dni od ugriza psa, mora o tem obvestiti območni urad UVHVVR. Veterinarska organizacija, ki obravnava poškodbo živali zaradi ugriza psa, mora podatke o ugrizu v roku treh delovnih dni vnesti v CRPsi. Policija in drugi pristojni po Zakonu o zaščiti živali, ki obravnavajo ugriz, morajo o ugrizu v roku 24 ur obvestiti območni urad UVHVVR, ki podatke o ugrizu vnese v CRPsi. Ko pristojni območni urad prejme obvestilo o ugrizu s strani antirabične ambulante (poškodba človeka), veterinarske organizacije (poškodba drugega psa ali druge živali) ali s strani policije, ki je obravnavala dogodek, v postopku preveri vse navedbe in izda odločbo s katero dodeli psu status nevarnega psa.
Nevaren pes je po definiciji <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o zaščiti živali
- pes, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka, ali pa
- pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival.
Za nevarne pse se ne štejejo službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti, psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom, psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi, ter psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v CRPsi že pred ugrizom.
Pes postane nevaren, ko je bilo v uradnem postopku ugotovljeno, da je pes neobvladljiv in/ali kaže napadalno vedenje do človeka, oziroma je bil ugriz evidentiran, dokazan in izvedeni vsi predpisani postopki. Tak pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku. Postopek pridobitve statusa »nevaren pes« nikakor ni avtomatiziran.
Pes, ki ima status nevarnega psa, mora biti fizično varovan v skladu z 12. členom Zakona o zaščiti živali, ki določa da morajo skrbniki nevarnih psov zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:
- da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
- da so zaprti v pesjaku ali objektu,
- da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.
Če nevaren pes ponovno ugrizne, pri čemer poškodba ni posebno huda telesa poškodba, je zanj predpisano obvezno šolanje, ki mora biti izvedeno v šestih mesecih od dogodka oziroma do dopolnjenega drugega leta starosti, če gre za mladega psa. Takega šolanja se morata udeležiti pes in njegov lastnik oziroma skrbnik po programu, ki je odobren s strani UVHVVR. Uspešnost opravljenega šolanja psa preveri komisija, ki jo imenuje izvajalec programa šolanja. Lastnik psa pa je dolžan dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v CRPsi. Šolanje psa je obvezno tudi za psa, ki živi ali bo živel v istem okolju kot lastnik, ki je že posedoval psa, pa je bil pes usmrčen zaradi povzročitve smrti ali posebno hude telesne poškodbe. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je šolanje neuspešno, uradni veterinar odredi usmrtitev takega psa.
Analiza predloga
Predlagatelj želi dodati v definicijo nevarnega psa tudi izjemno situacijo, ko pes kljub ugrizu ni razglašen za nevarnega psa, ker je prišlo do »silobrana« po analogiji s kazenskim zakonikom, kjer je kazenska odgovornost omejena zaradi silobrana. V primeru nevarnega psa ne gre za odgovornost psa za ugriz in olajševalne okoliščine v primeru izzvanega oziroma oteževalne okoliščine v primeru neizzvanega ugriza, temveč gre za načelo odvračanja nevarnosti za ljudi. Za izvedbo postopkov določitve psa kot nevarnega je iz dosedanjih prakse razvidno, da je potrebna jasna določljivost in merljivost kriterijev upoštevajoč časovni odmik od samega dogodka. V kolikor temu ni tako, je možnost izmikanja določitve statusa nevarnega psa velika in dopušča zlorabo instituta, s tem pa se učinkovitost preprečevanja ugrizov zmanjša. Nevarnost ugriza psa je potrebno preprečiti, ne glede na njegovo izzvanost, saj je posledica ugriza lahko huda telesna poškodba, iznakaženost ali celo invalidnost. Opredelitev statusa nevarnega psa pomeni zaščito ljudi in živali pred nadaljnjimi ugrizi in napadi, s čimer se zagotavlja varstvo javnega interesa.
Predlagatelj prav tako domneva, da je postopek pridobitve statusa »nevaren pes« avtomatiziran, kar pa ne drži. Pes, ki je ugriznil človeka ali žival in je bil ugriz evidentiran, dokazan in izvedeni vsi predpisani postopki, dobi status nevaren pes z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku. V CRPsi se zgolj navede, da je bil psu z odločbo v uradnem postopku dodeljen status nevarnega psa iz česar izhajajo določene dodatne obveznosti za skrbnika psa.