Socialno pomoč morajo vračati dediči, če je prejemnik socialne pomoči posedoval nepremičnino v vrednosti nad 120.000 EUR. Navedno določilo je nepravično. Ali morajo dediči vračati ali ne vračati mora biti za vse enako ne glede na vrednost imetja nepremičnine. MIslim, da je ta določba neustavna. Če nekdo poseduje neprevičnino v vrednosti 119.5OO Eur dedičem ni potrebno vračati nič. Ali je to pravično?
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk in 84/23 – ZDOsk-1; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) v 54. a členu določa, da se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji v vrednosti pomoči, ki jo je zapustnik prejel iz naslova denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, če mu je bila ta pomoč dodeljena, ker je imel v lasti stanovanje, v katerem je dejansko prebival ter imel prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost je presegala 120.000 evrov, in ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejel ali jo je prejel največ osemnajstkrat ali je v zadnjih 24 mesecih denarno socialno pomoč prejel več kot osemnajstkrat in je soglašal z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin, katerih lastnik je bil, v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije.
Predlagatelj meni, da predmetna določba ni pravična, saj narekuje omejitev dedovanja le za tiste posameznike, ki imajo v lasti stanovanje, v katerem dejansko prebivajo ter imajo prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 evrov. Predlagatelj meni, da bi morala omejitev dedovanja veljati enako za vse, ne glede na lastništvo nepremičnine ter njeno vrednost.
S tem v zvezi pojasnjujemo, da ZSVarPre v 27. členu določa, da se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Ne glede na navedeno pa ima center za socialno delo na podlagi istega člena diskrecijsko pravico dodeliti denarno socialno pomoč posamezniku ali družini, ki ima v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem samska oseba ali družina dejansko prebiva ter ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 eurov, in za katero je mogoče sklepati, da si s tem stanovanjem preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati:
Navedena določba se lahko torej v zapuščinskem postopku (omejitvi dedovanja) uporabi samo, če je bilo o pravici do denarne socialne pomoči zapustnika dejansko odločeno na podlagi veljavne določbe 27. člena ZSVarPre oziroma, če je bila zapustniku denarna socialna pomoč dodeljena, kljub lastništvu stanovanja ali stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu: stanovanje), v katerem je dejansko prebival ter imel prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 evrov, in za katero je center za socialno delo pri odločanju o vlogi za denarno socialno pomoč po prostem preudarku odločil, da si zapustnik s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati.
Določbo je potrebno torej razumeti na način, da 54.a člen ZSVarPre, ki narekuje omejitev dedovanja, razlikuje med posamezniki, ki so denarno socialno pomoč prejemali na podlagi izpolnjevanja vseh zakonskih pogojev ter posamezniki, ki so denarno pomoč prejemali na podlagi diskrecijske pravice pristojnega organa, kljub neizpolnjevanju splošnih pogojev za dodelitev denarne socialne pomoči.
V skladu z navedenim Vlada Republike Slovenije predloga ne podpira.