10. 6. 2019
Odziv Ministrstva za pravosodje
Po preučitvi posredovanega predloga pojasnjujemo, da <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) že določata roke za pisno izdelavo sodnih odločb. Po določbi 323. člena ZPP mora biti sodba pisno izdelana najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je bila glavna obravnava končana. Če je sodišče izdalo in razglasilo sodbo takoj po koncu glavne obravnave oziroma največ osem dni po končani glavni obravnavi (drugi odstavek 321. člena ZPP), lahko v osmih dneh od razglasitve izdela pisno sodbo s skrajšano obrazložitvijo (peti odstavek 323. člena ZPP). V primeru, da je zoper tako sodbo napovedana pritožba, mora biti sodba (s polno obrazložitvijo) izdelana v 15 dneh od plačila sodne takse za napoved pritožbe (deveti odstavek 323. člena ZPP).
Po določbi 363. člena ZKP mora biti v kazenskem postopku sodba pisno izdelana v 15 dneh po razglasitvi, če je obtoženec v priporu, v ostalih primerih pa v 30 dneh. Če sodba ni izdelana v tem roku, mora predsednik senata obvestiti predsednika sodišča, zakaj to ni bilo storjeno in predsednik sodišča ukrene, kar je potrebno, da se sodba čimprej izdela. Krajši je rok v primerih, ko gre za mladoletnega storilca kaznivega dejanja. Po določbi tretjega odstavka 482. člena ZKP mora sodnik za mladoletnike izdelati pisno sodbo oziroma pisni sklep v treh dneh po razglasitvi.
Rok en teden, ki ga predlaga predlagatelj, je za izdelavo sodbe s polno obrazložitvijo izjemno kratek in bi (zlasti v primerih, ko ne gre za spore majhne vrednosti ali majhnega pomena oziroma ko nujnosti hitrega postopka ne narekuje varstvo koristi mladoletnih oseb, oziroma ko gre za primere, ko sodišče sodi v tako dejansko in pravno zapletenih zadevah, da sodbe niti ne razglasi, temveč jo izda pisno) lahko resno ogrozil načelo sorazmernosti med zahtevo po hitrosti postopka in zahtevo po obrazložitvi sodne odločbe, saj je obrazložena odločitev sodišča predpogoj za udejanjenje pravice od učinkovitega pravnega varstva. Prav v obrazložitvi namreč sodišče navede zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je sodbo oprlo (četrti odstavek 324. člena ZPP). Podrobna obrazložitev sodbe, ki mora po judikaturi ustavnega sodišča dosegati dokaj visoke standarde (npr. odločbe Up-1381/08 z dne 23. 9. 2009, Up-147/09-18 z dne 23. 9. 2010, Up 162/14-8 z dne 18. 3. 2014), je namreč nepotrebna le v primerih, ko stranki ne nameravata vložiti pravnega sredstva zoper sodbo (Andrej Ekart in drugi: Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 118 in 119). Menimo, da bi pretirano skrajševanje roka za izdelavo sodne odločbe v primerih, ko gre za reševanje zapletenih pravnih in dejanskih vprašanj, lahko na čas trajanja postopka imelo celo nasproten učinek. Obrazložitev končne sodne odločbe, ki ne dosega prej omenjenih visokih standardov oziroma, ki je sama s seboj v nasprotju ali tako pomanjkljiva, da se odločitve ne da preizkusiti, namreč nujno vodi v razveljavitev odločbe in novo odločanje, kar čas trajanja sodnega postopka brez dvoma podaljša.
V primerih, ki jih uvršča med manj zahtevne in v primerih, ko sodišče sodbo razglasi na naroku, krajši rok za izdelavo sodbe določa že zakon, pri čemer taka sodba ne vsebuje obrazložitve. Tudi v teh primerih za dodatno skrajšanje roka s sedaj predpisanih 15 dni na en teden po mnenju Ministrstva za pravosodje ni utemeljenih razlogov. Nenazadnje tudi zato, ker ima sodnik v delu več zadev hkrati in se v manj zahtevnih zadevah postopki hitreje zaključujejo. V primerih, ko v istem časovnem obdobju sodnik razsodi v več sodnih zadevah, bi bil enotedenski rok za izdelavo sodne odločbe, pa čeprav take brez obrazložitve, nesorazmerno kratek in spoštovanje takega roka nedosegljivo (prim. še drugi odstavek 43.b člena <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o sodniški službi, v nadaljevanju: ZSS).
Ob tem je treba dodati, da so roki za izdelavo sodne odločbe instrukcijski roki. Njihova prekoračitev s strani sodišča ne pripelje do nobenih procesnih posledic in ni bistvena kršitev postopka, ne absolutna, ne relativna (Lojze Ude in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga (305.a – 503. člen), Uradni list in GV Založba, komentar k 323. členu). Navedeno velja v pravdnem in tudi v kazenskem postopku. Ne glede na opisano naravo navedenih rokov pa mora sodišče navedene roke spoštovati, saj gre pravzaprav za spoštovanje pravice do sojenja v razumnem roku kot elementa pravice do sodnega varstva. V kazenskem postopku mora tako po izrecni določbi prvega odstavka 363. člena ZKP predsednik senata obvestiti predsednika sodišča, zakaj sodba ni bila pravočasno izdelana, predsednik sodišča pa nato ukreniti, kar je potrebno, da se sodba čimprej izdela. Prekoračitev roka bi nadalje lahko imela za posledico disciplinsko odgovornost sodnika zaradi kršitve sodniške dolžnosti (3. točka 81. člena ZSS), znatnejša prekoračitev rokov pa bi lahko pomenila tudi kršitev do sojenja v razumnem roku (prvi odstavek 23. člena Ustave RS), zlasti če gre za primere, ko je obtoženec v priporu (Mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, komentar k 363. členu). Vsaka prekoračitev tovrstnih rokov v postopku zoper mladoletnika pa je v nasprotju z naravo kazenskega postopka zoper mladoletnike (Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, komentar k 482. členu). Ob tem še dodajamo, da se prav vsaka prekoračitev roka za pisno izdelavo sodbe beleži v sistemu vodenja sodnih zadev, pri čemer je v pristojnosti predsednika sodišča, da v okviru zadev sodne uprave spremlja pravočasnost izdelave sodnih odločb (60. člen in 61. člen <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o sodiščih). Podatek o pravočasni izdelavi sodnih odločb pa je tudi eden od elementov, ki vpliva na oceno sodniške službe (četrta alineja 3. člena Meril za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe). Zamuda pri izdelavi in vročitvi sodbe lahko prispeva k daljšemu sodnemu postopku in lahko predstavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, katere varstvo nudi <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO).
Glede na zapisano ocenjujemo, da je področje rokov za izdelavo sodnih odločb v veljavni zakonodaji ustrezno sistemsko urejeno tudi z vidika zahteve po njihovem spoštovanju in v sorazmerju z drugimi predpisanimi roki za izvedbo procesnih opravil (nenazadnje tudi rokov za vlaganje pravnih sredstev). Čeprav so predlogi in mnenja, ki bi lahko prispevali k skrajševanju časa trajanja sodnih postopkov dobrodošli, podanega predloga, da se rok za izdelavo sodne odločbe določi na teden dni, ni bilo mogoče upoštevati.