Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Spremembe v slovenskih zaporih
 
TB
Ogledov: 1236
Predlog ustvarjen 04.09.2018
Z odzivom organa 23.10.2018
Zadnja sprememba 05.09.2018 13:10:04

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (24)   Popravki predloga  

Slovenski zapori niso pogosta tema javnih debat. Morda bolje, da je temu tako, sicer bi marsikomu prekipelo. Za kaznjence je namreč poskrbljeno bolje kot za preštevilne državljane RS: trije topli obroki dnevno, streha nad glavo, kabelska televizija, centralno ogrevanje, klimatizirani prostori, calovita zdravstvena oskrba (kot za vsakega državljana RS, ki plačuje obe zdravstveni zavarovanji), celo nujnejše zobozdravstvene storitve, omogočena telesna vadba v telovadnici, izobraževanje in še bi lahko naštevali. Za prestajanje kazni ne plačajo niti evra, vse zgoraj omenjene dobrine so financirane iz državnega proračuna. Po prestali kazni prejmejo celo po nekaj 100 EUR za pomoč pri ponovni vključitvi v družbo. Oprostite, ampak to je nedopustno.

V zaporu imajo bojda čas, da premišljujejo o svojih dejanjih in jih podrobno analizirajo. Nekateri strokovnjaki so očitno mnenja, da je slednje poleg odvzema prostosti zadostna in primerna kazen za zločine, ki so te ljudi pripeljali za rešetke. Meni se takšna kazen ne zdi primerna. Rehabilitacija po prestani kazni je v primeru “dolgoletnega premlevanja preteklosti in brezdelja” težja zaradi večje verjetnosti duševne neuravnoteženosti. Takšni posamezniki se po vrnitvi prostosti težje vključijo v družbo.

Več kot očitno je, da smo s postopnimi spremembami skozi leta in desetletja prišli v sistem absurdov tudi na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Spremembe so nujno potrebne.

Predlagam uvedbo obveznega 8-urnega delovnika za vse kaznjence. Za vsako delovno mesto naj bo predvideno plačilo v višini 25 % osnove za obračun plače primerljivega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja, ki se v celoti nameni kritju čim večjega deleža stroškov, ki jih kaznjenec ustvari v času prestajanja zaporne kazni. To naj vključuje tudi vse potrebne prispevke, če je to mogoče. Zdravstvene storitve za kaznjence ne bi smele biti “brezplačne”. Potrebno bi bilo oklestiti seznam razpoložljivih dobrin v zaporih (televizije, klimatske naprave ipd.), saj ni nobenega razloga, da bi imeli kaznjenci zagotovljene boljše pogoje kot na primer brezdomci v zavetiščih, subvencioniranih iz državnega proračuna.

Nadaljnje izobraževanje v okviru “prevzgojnega programa” (ki bi ga lahko ustrezno razširili in usmerili v dejansko socialno prevzgojo) je primerno, saj je pomembno, da so kaznjenci po prestajanju zaporne kazni zaposljivi in čim prej postanejo del delovno aktivnega prebivalstva.

S predlogom seveda nisem zajel vseh rešitev, vendar menim, da je dobro izhodišče za ustrezne spremembe, saj so slednje več kot potrebne. Obiskovalce portala predlagam.vladi.si prosim za dodatne predloge.

 

Viri:
https://www.vecer.com/kaj-in-za-koliko-delajo-slovenski-zaporniki-6305590
https://www.dnevnik.si/1042717496
http://archivio.transnazionalita.isfol.it/file/White%20Paper%20-%20Prison%20work%20in%20Europe%20-%20CIRE%20-%20EQUAL%20AD%20644.pdf
https://www.domovina.je/zaporniki-se-upirajo-a-v-slovenskih-zaporih-visji-standard-kot-v-studentskih-domovih-in-marsikje-doma/
https://www.slovenec.org/2018/04/26/biti-zapornik-se-splaca/
 


Ključne besede zapori, kazen, delo
Kategorija: Notranje zadeve


Zadnji komentarji:

TB | 03.11.2018 | 15:28
Ministrstvo za pravosodje ni odgovorilo na predlog v celoti, ni komentiralo spornega kritja stroškov, ki jih ima država z zaporniki ipd. Prosim, da odgovorni na tem portalu pozovejo organ, naj poda celovit odgovor in se ne skriva za suhoparnim (in glede na glavni namen tega portala povsem nepotrebnim) citiranjem zakonov.
TB | 25.10.2018 | 14:35
Ministrstvo za pravosodje res ni pravi naslov za reševanje kakršne koli problematike, saj uslužbenci, odgovorni za komunikacijo s tem portalom, ne razumejo, čemu je slednji namenjen. Citirati znajo zakone in člene, to pa je tudi vse. Da bi razmišljali z lastno glavo ... kje pa.
Gregor Zornik | 05.09.2018 | 17:24
Naši zapori so morda hotel s tremi zvezdicami ampak v Avstriji je to še bolje, tam je hotel s PETIMI zvezdicami. In če povzamemo, je sorazmerno manj kriminala v sosednji Avstriji, kot pri nas. Pa ne zaradi zaporov, temveč sistema preganjanja kriminala. Pri nas imamo sistem, ki onemogoča preganjanje najhujših deliktov, ki sodijo v sfero gospodarskega kriminala in korupcije. Ko bomo to poštimali, boste videli zapori ne bodo več problem.
TB | 10.09.2018 | 00:27
Katere vrste kriminala je v Avstriji manj kot pri nas? Imate kakšne konkretne podatke? Predlog ni vezan na preganjanje kriminala, ampak na stanje v slovenskih zaporih. Spremembe sankcij za različne oblike kriminala lahko predlagate v ločenem predlogu na tem portalu.
stefanija | 05.09.2018 | 09:50
Am...prosim? Ti lastno posteljo šteješ po luksuz? Tri obroke na dan tudi? S čim naj si plačajo zdravstvene storitve, če ne delajo? In s čim naj is plačajo zdravstvene storitve, če so plačani tako, kot so ljudje v zaporu ponavadi plačani? Kje drugje zaporniki delajo, koliko ur, koliko so plačani- dejstva, ne pa besedica bojda. Tok vas imam vseh pun kufer. Pa ne bi socialne podpore revnim, pa ne bi hrane pa postle zapornikom, pa ne bi nč. Veste kaj pa jaz ne bi? Jaz pa ne bi rada podpirala brezplačnega šolstva podmladku, ki ga nisem jaz naštepala. Pa ga. Ker se temu reče socialna država! Kje so kakšni pozivi, naj Bavčar vrne, kar je pokradel? Kje so pozivi, da se stopi na prste komurkoli, ki je javno kradel? Tukaj pa poguma zmanjka?
TB | 05.09.2018 | 12:27
Besedo "bojda" sem uporabil zato, ker sem povzel članek, objavljen v časopisu. Ni moja lastna ugotovitev, ampak je avtorica članka to izvedela od zaposlenih v slovenskih zaporih. https://www.vecer.com/kaj-in-za&..aporniki-6305590
Nikjer v svojem predlogu nisem zasledil, da sem napisal, da bi bila postelja nadstandard. Napisal sem, da postelja ni zagotovljena preštevilnim državljanom RS.

Brezplačno šolstvo vam gre v nos? Zanimivo ...

Nefunkcionalnost sodstva ni debata tega predloga. Na to temo je bilo izrečenih že toliko argumentov, da jih vrabci čivkajo. Tudi sam sem dal kar nekaj pozivov za reorganizacijo sodstva in podpisal nekaj peticij. Ste vi podali kakšen predlog na to temo?
heizenberg | 05.09.2018 | 13:33
Arest je arest. Ni potrebno, da bi bilo v njem več razkošja, kot ga imajo v svojih celicah pleterski kartuzijani (in se niso pregrešili proti družbi).
V zaporu se ni nihče znašel zato, ker bi bil Gandi ali pa mati Tereza.
Smisel aresta je kaznovanje in prevzgoja tistih, ki so tako ali drugače poteptali pravni red družbe.
Bavčar naj vrne, kar je ukradel družbi oz. naj mu država vzame premoženje. Če je Janša kriv za očitke, naj ga zapro. V nasprotnem primeru naj zapro tožilca. Če manjka zdravnikov, naj razpišejo študijske programe. Itd. 
Bolj kot socialno podporo revnim bi zagovarjal za pošteno delo pošteno plačilo. Človeku ne dajaj rib, ampak ga naúči, kako se jih lovi.
Poln kufer imam tega, da se že vsa leta ukvarjamo s temi bedarijami, namesto da bi razmišljali o prihodnosti.
opazovalka | 06.09.2018 | 09:03
Tisti, ki več let neuspešno iščejo službo ali pa jih privatnik zaradi zdravstvenih težav enostavno odpusti, bi vsekakor rekli, da imajo v zaporu luksus! Potem se pa še najde odvetnik in v njihovem imenu iztoži, ker revčki niso imeli dovolj prostora, svetlobe, ni jim bila všeč barva ploščic. Kdo jim je pa kriv, da so pristali v zaporu?!  Za marsikaterega poštenega, delovnega človeka je vse kar jim nudijo v zaporu res luksus!  Strinjam se le s tem, da bi morali tipom kot je Bavčar zaseči vse premoženje, njim in vsem na katere ga je pravočasno prepisal.
ahac36 nuncij | 05.09.2018 | 09:17
Zapor je zapor. 

Tudi, če bi bili deležni "a la cart" menija 5x na dan in 1000 EUR mesečne žepnine, sem prepričan, da bi prav vsak zapornik ta luksuz takoj zamenjal za svobodo.

 

    
TB | 05.09.2018 | 12:31
Ne boste verjeli, ampak nekateri nimajo želje po vrnitvi v družbo in se vračajo nazaj za rešetke zaradi manjših zločinov. Zaposleni v zaporu jim v šali rečejo "srečni povratniki". Tudi v Ljubljani na Povšetovi je kar nekaj takšnih primerov. Tudi kar nekaj brezdomcev raje pristane za kakšen mesec v zaporu kot pa v prenatrpanem zavetišču, sploh v zimzkim mesecih.
TB | 05.09.2018 | 14:18
Torej, zakaj ste proti predlogu? Nobenega razloga niste navedli, prav tako ne idej za njegove spremembe ali dopolnitve ...
opazovalka | 06.09.2018 | 09:04
In po čigavi krivdi je v zaporu? 
Simon Murgelj | 05.09.2018 | 09:01
Heh, pa ste vi že videli zapor od blizu? Ste želeli not (ker imajo tak luksuz), pa vas žal niso spustili?

Rehabilitacija po prestani kazni je v primeru “dolgoletnega premlevanja preteklosti in brezdelja” gotovo težja zaradi večje verjetnosti duševne neuravnoteženosti.
Vaše ugibanje, ali podkrepite z virom?

Takšni posamezniki se po vrnitvi prostosti gotovo težje vključijo v družbo.
Vaše ugibanje, ali podkrepite z virom?

Slovenski zapori lahko bojda zagotovijo delo približno 60 % zapornikom.
Vaše ugibanje, ali podkrepite z virom? Za kakšno delo gre?


Skratka, vi bi predvsem začeli zapirati ljudi zato, da bodo delali normalen šiht, a le za četrtino zaslužka.
Seveda prisluženega denarja ne morejo zapraviti. Aja, lahko - ko zbolijo, lahko zaslužek porabijo za plačilo zdravljenja. No, če niso zaslužili dovolj, se morajo pač sami nekako pozdraviti. Ampak da ne bi mislili, da bodo dobili bolniško, saj niso zaposleni!

Morda Akrapovič ne najde poceni delovne sile, pa mu želite na ta način pomagati?
TB | 05.09.2018 | 12:28
Da, v okviru izpobraževanja sem obiskal kar nekaj slovenskih zaporov, tako da poznam razmere v njih. Besedo "bojda" sem uporabil zato, ker sem povzel članek, objavljen v časopisu. Ni moja lastna ugotovitev, ampak je avtorica članka to izvedela od zaposlenih v slovenskih zaporih.

https://www.vecer.com/kaj-in-za&..aporniki-6305590
TB | 05.09.2018 | 14:17
Torej, zakaj ste proti predlogu? Nobenega razloga niste navedli, prav tako ne idej za njegove spremembe. Kot vidim tudi niste podali niti enega lastnega predloga na tem portalu. Ves čas pa vihate nos nad predlogi drugih, res pohvalno ...
Simon Murgelj | 10.09.2018 | 14:28
Proti sem, ker bi sprejetje predloga na dolgi rok prineslo čist nekaj drugega:
Ljudje bodo pristajali v zaporih zato, ker se bo to nekaterim SPLAČALO, ne pa zato, ker ti ljudje sodijo v zapor. Poglejte v ZDA, niso daleč.

Kot ste napisali, imajo zaporniki že sedaj možnost delati. In da kdor misli delat (bednemu zaslužku navkljub), že sedaj dela.
Vi pa bi s predlogom takim ljudem vzeli zdravstveno zavarovanje, pa še tiste bolne bi verjetno tepli, naj gredo delat (ali kako bi po vašem prisilili zapornike v "obvezen 8-urni delovnik"?).

Mimogrede, ne vem kaj naj drugega kot "viham nos nad predlogom", ki bi rad uvedel suženjstvo.
TB | 14.09.2018 | 17:30
To ni suženjstvo, to je plačevanje stroškov bivanja v zaporu. Zakaj bi jih krili davkoplačevalci? Poleg tega je delo oblika terapije in priprava na ponovno socializacijo, ko je kazen odslužena.
heizenberg | 05.09.2018 | 08:53
Objavil sem dva prispevka o zaporih v Rusiji, kjer je zapor res zapor. Ker pri nas je zapor hotel ...
heizenberg | 05.09.2018 | 08:51
Znotraj ruskega najzloglasnejšega zapora
Prvi zaporniki bodo iz Črnega orla izpuščeni leta 2017


Odročna vas Lozvinski v neskončni tajgi severnega Urala, 2.000 kilometrov oddaljena od Moskve, je dom najzloglasnejšega kazenskega taborišča v Rusiji, imenovanega Kazenska kolonija #56 ali Črni orel (vzdevek je dobila po skulpturi v vodnjaku).
Sem pod najstrožjim režimom v državi zapirajo obsojene morilce. Zdaj v Črnem orlu kazen služi okoli 260 mož.
56-ka je zakopana globoko v gozdu, velikosti Nemčije, kjer so nekoč stali gulagi - do najbližjega letališča je osem ur vožnje, do najbližje večje vasi uro vožnje. Preden so zgradili novo cesto, je bilo do najbližjega mesta, Jekaterinburga, 14 ur vožnje.
Pozimi temperatura lahko pade do - 45 stopinj Celzija, zime so tu dolge sedem mesecev, snežna plast tri metre debela. Za žico stoji vrsta dotrajanih stavb iz sovjetskih časov, kanalizacije ni.
Od 739 ruskih kazenskih kolonij (vse imajo ob številkah še prikupne vzdevke, kot so Beli labod, Črni delfin in Vas harf) so najhujši od najhujših zaprti prav tu - množični morilci, psihopati, pedofili, sadisti, posiljevalci, morilci otrok, najeti morilci. Skupaj je ta 260-erica ubila več kot 800 ljudi, za eno vas ljudi.

Črni orel je bil v Sovjetski zvezi edina kolonija za na smrt obsojene zapornike (te so pokončali z enim strelom v zatilje in zakopali v neoznačene grobove) - do moratorija na smrtno kazen leta 1993. Moskva je leta 1997 začasni moratorij zaradi želje po sprejemu v Svet Evrope spremenila v popolno odpravo smrtne kazni in zaporniki v 56-ki so bili razdeljeni v dve skupini - v prvi, precej večji, so tisti, ki so jim smrtno kazen spremenili v 25 let za zapahi, v drugi pa so obsojeni na dosmrtno ječo. Teh je okoli 50. Leta 2017 bodo po 25 letih iz kolonije izpuščeni prvi zaporniki.

Redki mediji dobili vpogled

Z nekaterimi izmed njih so se v zadnjih letih srečali redki predstavniki medijev, ki so jim oblasti dovolile vstop v Črni orel. Britanski novinar Mark Franchetti, dolgoletni ruski dopisnik, je, denimo, leta 2013 tam preživel tri tedne in posnel za BBC dokumentarni film z naslovom "Obsojeni", ki daje dober vpogled v ustanovo in njene prebivalce.
Franchetti je že leta 2000 daljšo reportažo o Črnem orlu objavil v Sunday Timesu, sploh prvem zahodnem mediju, ki mu je to uspelo, med zadnjimi pa so fotozgodbo iz zapora pripravili pri Russia Beyond the Headlines, pri čemer sta fotoreporterja Fjodor Telkov in Denis Tarasov srečneže, ki bodo prihodnje leto zloglasni zapor zapustili, povprašala o prihodnosti, kako je iz prve roke videti življenje v Črnem orlu in kako si predstavljajo, da se je zunanji svet v tem četrt stoletja spremenil.

"Vzgajal bom vnuke"

"Seveda je vznemirljivo! Življenje se je radikalno spremenilo. Ampak tu veliko gledam televizijo in si dopisujem," je povedal 64-letni Viktor Lušov. "Imam prijetno družino, ki me ne bo pustila na cedilu. Skušal bom živeti kot normalno človeško bitje in pri koncu življenja zapustiti nekaj dobrega. Vzgajal bom svoje vnuke."

45-letni Aleksej Pečugin je preživel pet let, čakajoč na smrtno kazen. Ko so mu jo zmanjšali na 25 let, je vedel, da se bo vrnil domov v svojo vas. "Upravljal sem lesoreznico in bil sem dober pri izdelavi okvirjev. Lahko izdelujem pohištvo, lahko delam kar koli!"
"Nekateri pristanejo v zaporu v svojih 20. letih, jaz pa sem bil star 41. Tu je razlika," razlaga 62-letni Viktor Zaporoški. "Svet je nedvomno strašljiv! Ampak, hvala Bogu, NLP-ji še ne letijo naokoli. Vsi ti pametni telefoni so malce problematični ... Moral se bom naučiti upravljati te tipkovnice. Žal nimamo računalniškega tečaja, a morda je bolje ne vedeti vsega."
Čeprav so razmere v Črnem orlu daleč od rožnatih - na stražnih stolpih so razporejeni stražarji, ki najprej streljajo, nato sprašujejo, lajež psov nikdar ne potihne, celice so velike pet kvadratnih metrov, zapornike pa trikrat na dan hranijo s skodelico ajdove kaše in čaja - se tistim, ki so obsojeni na 25 let zaporne kazni, godi še razmeroma dobro. Lahko imajo stik s svojci, prejemajo pošiljke in delajo na zaporniški farmi.

Ena pošiljka in dva obiska na leto

Tisti, ki bodo v Črnem orlu presedeli do konca svojih dni, živijo v ločeni stavbi, v celicah po dva, kjer preživijo po 23 ur na dan, eno uro pa imajo na voljo za sprehod po dvorišču z železno rešetkasto streho. Spijo s prižganimi lučmi, čez dan pa je ležanje na postelji prepovedano. V sobi ni WC-ja, zato uporabljajo za potrebo vedra, tuširajo se enkrat tedensko, tudi televizije nimajo, lahko pa berejo ali pišejo pisma.
V prvih desetih letih kazni jim dovolijo le eno pošiljko in dva obiska za stekleno steno na leto. Ker je zapor tako zelo odročen, mnogi svojcev nikdar ne vidijo. V zaporniški trgovini lahko porabijo do 15 evrov na mesec, razen za peščico izbrancev pa dela ni. In zapornikom nikdar ne pustijo, da bi pozabili, zakaj so pristali, kjer so pristali. Vsako jutro njihovi ječarji preberejo na glas opis njihovih zločinov, na vratih vsake celice pa visi črno-bela fotografija zapornika in seznam njegovih zločinov.
V 56-ki vlada kompleksna hierarhija - na dnu te socialne lestvice so tisti, ki so ubili ženske in otroke in katerih zločini so bili spolno motivirani. S temi drugi nočejo niti sedeti ali jim seči v roko.

"Za nobenega naj vam ne bo žal"

Vodja kolonije je Subhan Dadašjov zaseda svoje mesto že 30 let - več kot mnogi njegovi jetniki. Iskreno pove, da čeprav pozna vse zapornike osebno, ne bi niti trenil z očmi, če bi bilo treba spet uvesti smrtno kazen. "Za nobenega vam ni treba biti žal," pove Dadašjov, ki mu lase striže zapornik, ki je v navalu ljubosumja ubil svojo ženo in taščo, obroke pa mu kuha možak, ki je pokončal šest ljudi.
Iz Črnega orla ni pobegnil še nihče, pa tudi poskušali so le redki. Edina pot na svobodo je v krsti. Po besedah enega izmed zapornikov, s katerim so se pogovarjali pri Sunday Timesu, jih tretjina obsojenih na smrt v takih razmerah znori.
ahac36 nuncij | 05.09.2018 | 13:58
Torej to ni zapor, ampak mučilnica.  
heizenberg | 07.09.2018 | 15:03
Meni si ne treba bati, da bi se znašel tam ...
heizenberg | 05.09.2018 | 08:49
 Ruski zapor z najvišjimi varnostnimi ukrepi Črni delfin v Orenburški regiji na meji s Kazahstanom je dom 700 najbolj zloglasnim kriminalcem v Rusiji.

V zaporu svoje kazni služijo serijski morilci, tisti, ki zlorabljajo otroke, kanibali, teroristi … skupno so odgovorni za odvzem 4000 življenj.
Na zidu pred vsako celico piše, kaj je kdo storil in kako je prišel sem. To je svojevrsten opomnik stražarjem, da ne pozabijo, s kakšnimi ljudmi imajo opravka. V celicah vedno gori luč, preverjajo pa jih vsakih 15 minut. Vsaka celica ima tri vrste rešetk, 24 ur na dan so vključene varnostne kamere. Zaporniki se po hodnikih premikajo gledajoč v tla ali z zavezanimi očmi, da bi si težje zapomnili razporeditev prostorov ali pripravili načrt za pobeg.
Nekateri zaporniki pravijo, da je smrtna kazen boljša od dosmrtnega zapora, praktično vsi obžalujejo svoja dejanja, ki so jih pripeljala tja. Večina zaprtih nikoli ne bo prišla iz Črnega delfina, saj prestaja doživljenjsko zaporno kazen. Iz tega zapora na robu Sibirije prav tako še nihče nikoli ni pobegnil.
heizenberg | 05.09.2018 | 08:43
Več kot enega všečka Vam žal ne morem stisniti ... :)
Boštjan TURNŠEK | 04.09.2018 | 10:45
V državi ni nič, kot bi biti moralo. Tudi sam sistem, predvsem pa ljudje, ki so na prostosti ;)

Spremembe v slovenskih zaporih so nujne

Slovenski zapori niso pogosta tema javnih debat. Morda bolje, da je temu tako, sicer bi marsikomu prekipelo. Za kaznjence je namreč poskrbljeno bolje kot za preštevilne državljane RS: trije topli obroki dnevno, streha nad glavo, lastna postelja, kabelska televizija, centralno ogrevanje, klimatizirani prostori, calovita zdravstvena oskrba (kot za vsakega državljana RS, ki plačuje obe zdravstveni zavarovanji), celo nujnejše zobozdravstvene storitve, omogočena telesna vadba v telovadnici, izobraževanje in še bi lahko naštevali. Za prestajanje kazni ne plačajo niti evra, vse zgoraj omenjene dobrine so financirane iz državnega proračuna. Po prestali kazni prejmejo celo po nekaj 100 EUR za pomoč pri ponovni vključitvi v družbo. Oprostite, ampak to je nedopustno.

 

V zaporu imajo bojda čas, da premišljujejo o svojih dejanjih in jih podrobno analizirajo. Nekateri strokovnjaki so očitno mnenja, da je slednje poleg odvzema prostosti zadostna in primerna kazen za zločine, ki so te ljudi pripeljali za rešetke. Meni se takšna kazen ne zdi primerna. Rehabilitacija po prestani kazni je v primeru “dolgoletnega premlevanja preteklosti in brezdelja” gotovo težja zaradi večje verjetnosti duševne neuravnoteženosti. Takšni posamezniki se po vrnitvi prostosti gotovo težje vključijo v družbo. 

 

Ponekod v tujini je za kaznjence predpisan obvezen 8-urni delovnik v zaporu, s katerim pokrijejo vsaj del stroškov, ki jih ustvarijo s prestajanjem zaporne kazni. Pri nas je delo v zaporih prostovoljno, če ga ustanova sploh omogoča. Slovenski zapori lahko bojda zagotovijo delo približno 60 % zapornikom. Po drugi strani pa mora vsem, ki izrazijo željo, ustanova omogočiti izobraževanje (končanje šolanja za pridobitev poklica) in delovno terapijo (v primeru ugotovljene okrnjene delazmožnosti, kar potrjuje zdravniško spričevalo, ki ga plača država). Po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) obsojencem, ki redno delajo, pripada nagrada za delo (25 % osnove za obračun plače primerljivega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja). Prejmejo tudi regres za letni dopust, plačilo nadur in nočni dodatek. 

 

Več kot očitno je, da smo s postopnimi spremembami skozi leta in desetletja prišli v sistem absurdov tudi na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Spremembe so nujno potrebne.

 

Predlagam uvedbo obveznega 8-urnega delovnika za vse kaznjence. Za vsako delovno mesto naj bo predvideno plačilo v višini 25 % osnove za obračun plače primerljivega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja, ki se v celoti nameni kritju vseh stroškov, ki jih kaznjenec ustvari v času prestajanja zaporne kazni. To naj vključuje tudi vse potrebne prispevke. Zdravstvene storitve za kaznjence ne bi smele biti “brezplačne”. Potrebno bi bilo oklestiti seznam razpoložljivih dobrin v zaporih (televizije, klimatske naprave ipd.), saj ni nobenega razloga, da bi imeli kaznjenci zagotovljene boljše pogoje kot na primer brezdomci v zavetiščih, subvencioniranih iz državnega proračuna.

 

Nadaljnje izobraževanje v okviru “prevzgojnega programa” (ki bi ga lahko ustrezno razširili in usmerili v dejansko socialno prevzgojo) je primerno, saj je pomembno, da so kaznjenci po prestajanju zaporne kazni zaposljivi in čim prej postanejo del delovno aktivnega prebivalstva.

 

S predlogom seveda nisem zajel vseh rešitev, vendar menim, da je dobro izhodišče za ustrezne spremembe, saj so slednje več kot potrebne.


Ključne besede: zapori, kazen, delo

Spremembe v slovenskih zaporih

Slovenski zapori niso pogosta tema javnih debat. Morda bolje, da je temu tako, sicer bi marsikomu prekipelo. Za kaznjence je namreč poskrbljeno bolje kot za preštevilne državljane RS: trije topli obroki dnevno, streha nad glavo, lastna postelja, kabelska televizija, centralno ogrevanje, klimatizirani prostori, calovita zdravstvena oskrba (kot za vsakega državljana RS, ki plačuje obe zdravstveni zavarovanji), celo nujnejše zobozdravstvene storitve, omogočena telesna vadba v telovadnici, izobraževanje in še bi lahko naštevali. Za prestajanje kazni ne plačajo niti evra, vse zgoraj omenjene dobrine so financirane iz državnega proračuna. Po prestali kazni prejmejo celo po nekaj 100 EUR za pomoč pri ponovni vključitvi v družbo. Oprostite, ampak to je nedopustno.

 

V zaporu imajo bojda čas, da premišljujejo o svojih dejanjih in jih podrobno analizirajo. Nekateri strokovnjaki so očitno mnenja, da je slednje poleg odvzema prostosti zadostna in primerna kazen za zločine, ki so te ljudi pripeljali za rešetke. Meni se takšna kazen ne zdi primerna. Rehabilitacija po prestani kazni je v primeru “dolgoletnega premlevanja preteklosti in brezdelja” gotovo težja zaradi večje verjetnosti duševne neuravnoteženosti. Takšni posamezniki se po vrnitvi prostosti gotovo težje vključijo v družbo. 

 

Ponekod v tujini je za kaznjence predpisan obvezen 8-urni delovnik v zaporu, s katerim pokrijejo vsaj del stroškov, ki jih ustvarijo s prestajanjem zaporne kazni. Pri nas je delo v zaporih prostovoljno, če ga ustanova sploh omogoča. Slovenski zapori lahko bojda zagotovijo delo približno 60 % zapornikom. Po drugi strani pa mora vsem, ki izrazijo željo, ustanova omogočiti izobraževanje (končanje šolanja za pridobitev poklica) in delovno terapijo (v primeru ugotovljene okrnjene delazmožnosti, kar potrjuje zdravniško spričevalo, ki ga plača država). Po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) obsojencem, ki redno delajo, pripada nagrada za delo (25 % osnove za obračun plače primerljivega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja). Prejmejo tudi regres za letni dopust, plačilo nadur in nočni dodatek. 

 

Več kot očitno je, da smo s postopnimi spremembami skozi leta in desetletja prišli v sistem absurdov tudi na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Spremembe so nujno potrebne.

 

Predlagam uvedbo obveznega 8-urnega delovnika za vse kaznjence. Za vsako delovno mesto naj bo predvideno plačilo v višini 25 % osnove za obračun plače primerljivega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja, ki se v celoti nameni kritju vseh stroškov, ki jih kaznjenec ustvari v času prestajanja zaporne kazni. To naj vključuje tudi vse potrebne prispevke. Zdravstvene storitve za kaznjence ne bi smele biti “brezplačne”. Potrebno bi bilo oklestiti seznam razpoložljivih dobrin v zaporih (televizije, klimatske naprave ipd.), saj ni nobenega razloga, da bi imeli kaznjenci zagotovljene boljše pogoje kot na primer brezdomci v zavetiščih, subvencioniranih iz državnega proračuna.

 

Nadaljnje izobraževanje v okviru “prevzgojnega programa” (ki bi ga lahko ustrezno razširili in usmerili v dejansko socialno prevzgojo) je primerno, saj je pomembno, da so kaznjenci po prestajanju zaporne kazni zaposljivi in čim prej postanejo del delovno aktivnega prebivalstva.

 

S predlogom seveda nisem zajel vseh rešitev, vendar menim, da je dobro izhodišče za ustrezne spremembe, saj so slednje več kot potrebne.


Ključne besede: zapori, kazen, delo