Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Prisilno delo za zapornike

7821 OGLEDOV 60 KOMENTARJEV

Pozdravljeni,

Kot vemo je vsak zapornik v finančno breme državi. Menim, da bi bilo smiselno, če bi zaporniki namesto sedenja v prepolnih zaporih svoj dolg družbi odslužili na konstruktiven način, od katerega bi celotna družba dejansko profitirala.

Kolikor je meni znano je sistem družbeno-koristnega dela v Sloveniji že urejen, a le kot opcija za nadomestitev zaporne kazni do dveh let. Vse pa je v pristojnosti Centra za socialno delo. (Naj me kdo popravi, če se motim.)

Predlagam uvedbo obveznega prisilnega družbeno koristnega dela za VSE prestopnike, ki bi si prislužili zaporno kazen. Ta dela bi segala od manjših družbeno koristnih (za minimalne prekrškarje) do najtežjih fizičnih del za dejanja, kot so: posilstvo, naklepni umor, zloraba otroka, preprodaja težkih drog, hujše vrste gospodarskega kriminala,...

Država bi na ta način profitirala, saj bi izkoriščala zastonj delovno silo. Zaporniki za svoje delo ne bi prejemali plačila, zagotovljeni bi jim bili le prehrana in medicinska oskrba ter ob potrebi prevoz na delovno mesto.

Zapore bi lahko preuredili v delavnice, namenjene proizvodnji.

V kolikor bi šlo za težja dela izven zaporniških kompleksov, bi zapornike skrbno nadzorovale za to usposobljene enote paznikov, ki bi z raznimi prisilnimi sredstvi (tudi z orožjem) ohranjale disciplino in skrbele za varnost. Terenska dela bi se lahko opravljala na primer v kmetijstvu, gozdarstvu ali gradbeni industriji, pri gradnji cestne infrastrukture, v kamnolomih...

Po mojem mnenju bi delo tudi pozitivno vplivalo na morebitno kasnejšo re-socializacijo določenih zapornikov - saj vemo, delo krepi telo in duha ;)

To je le osnutek - ideja, ki se mi je porodila, brez večjih podrobnosti, zato pričakujem konstruktivne kontra-argumente in seveda feedback pristojnega organa.

LP vsem!

19 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR AK47 4 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


16. 9. 2011

Odziv Ministrstva za pravosodje

Za osebe obsojene na zaporno kazen je država na podlagi mednarodnih pogodb in sprejete nacionalne zakonodaje dolžna spoštovati osnovne človekove pravice in osnovno človekovo dostojanstvo zaprtih. Ustava Republike Slovenije je v 49. členu kot temeljno človekovo pravico in svoboščino zagotavlja svobodo dela, ki vsebuje tri samostojne pravice: pravice do proste izbire zaposlitve, pravico do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji in prepoved prisilnega dela.

Prepoved prisilnega in obveznega dela pa med drugim določajo tudi naslednji mednarodni dokumenti, ki zavezujejo tudi Republiko Slovenijo:

  • 8. člen Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,,
  • 4. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
  • definicijo prisilnega dela pa določata dve konvenciji Mednarodne organizacije dela, in sicer Konvencija MOD št. 29 o prisilnem ali obveznem delu ter Konvencija MOD št. 105 o odpravi prisilnega dela.

Glede na navedeno in dejstvo, da se človekove pravice in svoboščine uresničujejo na podlagi ustave, ter da je le z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, oziroma, če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine (15. člen Ustave Republike Slovenije) Ministrstvo za pravosodje zaključuje, da bi morebitna uzakonitev prisilnega dela zapornikov pomenila kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki izhajajo tako iz Ustave Republike Slovenije, kot tudi številnih mednarodnih aktov, k spoštovanju katerih se je zavezala tudi Republika Slovenija.

Sicer pa delo obsojencev ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v členih 45 do 57. V okvirih zakonskih norm in realnih možnosti zavodov se zaprtim osebam, ki so sposobne za delo in želijo delati, delo omogoča v javnih gospodarskih zavodih, pri delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda (hišna dela), pri delodajalcih zunaj zavoda in v okviru delovne terapije. Obsojenci, ki pa jim dela ni mogoče zagotoviti, kakor tudi obsojenci, ki iz kakršnegakoli razloga niso vključeni v delo, niso prepuščeni neracionalnemu izrabljanju časa v zaporu, saj so za vsakega obsojenca dnevno predvidene določene tretmajske in druge aktivnosti.

Priloge:

Komentarji