Prepoved zakrivanja obraza v javnosti
Predlagam prepoved zakrivanja obraza v javnosti, ki je problematična kulturno, socialno in varnostno. Zgledujemo se lahko po več evropskih državah (Francija, Belgija, NIzozemska), kjer je to že uzakonjeno.
Prepoved bi veljala za vsa sledeča sredstva, ki se uporabljajo za zakrivanje obraza: maske, čelade, balaklave, burke, nikabi in vsa druga pokrivala obraza.
Nošnja bi bila prepovedana na vseh javnih površinah, razen ob izjemnih situacijah določenih z zakonom (čelade na motorjih, maske na karnevalih...).
Zakrivanje obraza preprečuje jasno identifikacijo obraza, kar je resno varnostno tveganje v današnjem svetu. Težava je tudi iz kulturnega in socialnega vidika. Naša družba temelji na neverbalni komunikaciji in govorici telesa. Kulturo slovenskega naroda je treba ohraniti in od tujcev zahtevati, da jo spoštuejo in se asimilirajo.
Nošnja burke in nikaba ni versko pogojena z islamom, (besede burka, nikab... nikoli niso omenjene v Koranu), temveč je le muslimanska kulturna dediščina.
Nošnja burke in nikaba je torej izrinjanje slovenske kulture in širjenje muslimanske kulture.
Če predlog ni ustavno ali drugače sprejemljiv, bi želel, da se preuči in spremeni ustavo oz. zakone in s tem sprejme predlog.
www.slovenskenovice.si/novice/svet/v-muslimanski-drzavi-prepovedali-nosenje-nikaba-v-javnosti/
Kirgizistan je uvedel nov zakon, ki prepoveduje nošenje nikaba, zakon pa je podprl celo uradni muslimanski upravni organ v državi. Po novem zakonu bodo ženske, ki bodo nosile nikab, kaznovane z globo v višini 20.000 somov (dobrih 200 evrov), kar je sicer več kot polovica povprečne mesečne plače v državi.
Ukrep je del širših prizadevanj oblasti v Srednji Aziji, da bi omejile in ustavile naraščajoči vpliv islamizma ter tudi v boju proti terorističnim grožnjam.
Kirgiške oblasti so dejale, da je nikab v njihovi družbi »tujek«, predstavlja pa lahko tudi varnostno grožnjo, saj lahko pod njim potencialni napadalci skrijejo svojo identiteto. »Pomembno je, da je obraz jasno viden, da je osebo mogoče prepoznati,« pravijo.
Predsednik Kirgizistana Sadyr Japarov, ki je podpisal zakon, je v intervjuju za lokalne medije dejal, da ženske v državi tradicionalno niso nikoli nosile niti burke, kaj šele nikaba, da pa je po razpadu Sovjetske zveze v regiji vedno več zanimanja za islamizem, opažajo tudi vedno več islamske radikalizacije.
Na tisoče prebivalcev Srednje Azije, kamor poleg Kirgizistana spadajo še Kazahstan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan, je namreč med letoma 2013 in 2015, ko je bila Islamska država v vzponu, odšlo na Bližnji vzhod, da bi se tam pridružili džihadističnim skupinam.