Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Na ilegalen način pridobljeno premoženje naj država zapleni

6240 OGLEDOV 10 KOMENTARJEV

Ob ponovnem "velikem ulovu" slovenske policije, ko je priprla 17 domnevnih članov narko-mafijske naveze, se je ponovno odprlo vprašanje na ilegalen način pridobljene lastnine.

V času pred slovenskim velikim ulovom sem se ravno mudil v Srbiji, ki je v tistem času, nekaj dni pred slovenskimi policisti prostost odvzela vodji kokainskih poslov, s katerim naj bi bila povezana tudi slovenska kriminalna združba. Zanimiv se mi je zdel srbski način obravnave, torej zaplembe, na takšen način pridobljenega premoženja.

V zadnjem času, ko se je o tej problematiki spregovorilo tudi v Sloveniji sem prav tako zasledil odobravanje takšne zakonodaje tudi s strani drugih posameznikov, ki so naklonjenost tovrstni zaplembi izrazili na spletnih forumih in medijskih portalih.

Vlado zato pozivam, naj razmisli o ureditvi zakonodaje, ki bi omogočala zaplembo premoženja osebam, ki jim je bilo dokazano ukvarjanje z ilegalnimi pridobitnimi posli. Po bolj radikalni varianti bi šlo lahko za zaplembo celotnega premoženja, če je dokazano ukvarjanje s pridobitnimi ilegalnimi posli, pri tem pa se izhaja iz domneve, da je celotno obstoječe premoženje pravzaprav »oplemeniteno« premoženje pridobljeno na ilegalen način, po drugi strani pa gre za kaznovalni ukrep s sporočilom, ukvarjanje z ilegalnimi posli lahko stane celo več kot prinese.

Tovrsten poziv utemeljujem z dejstvom, da pridobivanje premoženja na ilegalen način oškoduje državljane in je pridobljeno na nemoralen način. Zato bi bilo prav, da se to premoženje vrne državljanom preko zaplembe in obogatitve državnega proračuna. Po drugi strani je tudi neprimeren signal, da nekdo lahko izdatno obogati z ilegalnimi posli, odsedi kakšno leto v zaporu, potem pa uživa sadove svojega dela.

28 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A AnžeŠinkovec 9 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


1. 7. 2010

Odziv Ministrstva za pravosodje

Predlog 788 poziva vlado k razmisleku o ureditvi zakonodaje, ki bi omogočala zaplembo premoženja osebam, ki jim je bilo dokazano ukvarjanje z ilegalnimi pridobitnimi posli. Glede na te navedbe je očitno, da se predlog nanaša na zaseg in odvzem protipravno pridobljenega premoženja osebam, ki so bili v kazenskem postopku pravnomočno obsojeni.

Po proučitvi predloga vam sporočamo, da je glede na veljavno ureditev nepotreben za nadaljnjo obravnavo, saj je to področje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, že urejeno.

Veljavna zakonodaja v Republiki Sloveniji omogoča zaseg in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Načeloma so represivni posegi v človekove pravice in svoboščine vezani na pravnomočno obsodilno sodbo, vendar pa so mogoče tudi izjeme.

Zaseg predmetov je posebno preiskovalno dejanje, ki se lahko opravi samostojno ali v okviru hišne ali osebne preiskave, po odredbi preiskovalnega sodnika. Policija pa sme še pred začetkom preiskave zaseči predmete, če bi bilo nevarno odlašati. Zasežejo se predmeti, ki se po kazenskem zakonu morajo vzeti (so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem) ali ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku. Obvezno se morajo odvzeti tudi predmeti kaznivega dejanja, ki so s kaznivim dejanjem protipravno pridobljena korist, enako velja za denar in premoženje nezakonitega izvora. Po zasegu se predmeti izročijo v hrambo sodišču ali se drugače zavaruje njihova hramba, dokončno pa se odvzamejo z obsodilno sodbo. Zaseg pomeni le začasen odvzem predmetov, zato se mora med postopkom ali po končanem postopku odločiti, ali se bodo predmeti dokončno odvzeli ali vrnili lastniku. Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem je urejen v sedmem poglavju Kazenskega zakonika-1 (KZ-1) in sicer 74. člen KZ-1 določa, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Taka korist se odvzame s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v KZ-1, ugotovljeno kaznivo dejanje. To pomeni, da je pogoj za odvzem obsodilna sodba, vedno pa premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, ugotavlja sodišče po uradni dolžnosti.

Če storilec kaznivega dejanja premoženjsko korist prenese na drugo fizično ali pravno osebo, se pridobljena premoženjska korist odvzame prejemniku koristi, ki se je s kaznivim dejanjem protipravno obogatil.

Naša zakonodaja kot rečeno pozna tudi izjeme, ko je mogoče v posebnem postopku, ki je urejen v 498. a členu Zakona o kazenskem postopku, na obrazložen predlog državnega tožilca odvzeti "umazan" denar ali premoženje tudi v primeru, ko se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, denar oziroma drugo premoženje pa izvira iz naslednjih kaznivih dejanj: pranja denarja po 245. členu KZ-1, kršitve proste odločitve volilcev po 151. členu KZ-1, sprejemanja podkupnine pri volitvah po 157. členu KZ-1, nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril po 241. in 242. členu KZ-1, jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1 ter sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu KZ-1 in dajanja daril za nezakonito posredovanje po 264. členu KZ-1.

Zasežene predmete hrani sodišče, če jih ni mogoče izročiti v hrambo se na ustrezen način zavaruje njihova hramba (npr. s prepovedjo razpolaganja), sodišče pa lahko tudi odredi, da se zaseženi predmeti predajo v hrambo in upravljanje izvršiteljem, ki so imenovani po zakonu o izvršbi in zavarovanju. Uredba o postopku z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami določa postopek in pogoje hrambe, prodaje in uničenja predmetov ter upravljanje z gotovinskimi in negotovinskimi sredstvi, predmete, ki niso v prostem prometu, se ne morejo prodati, ali bi bila prodaja povezana z nesorazmernimi stroški pa lahko pristojna komisija po citirani uredbi v skladu s predpisi o javnih financah podari državnim organom in organizacijam, zavodom, ustanovam ali človekoljubnim organizacijam.

Prav tako pa je mogoč poseg v premoženje še preden se izreče sodba in sicer kadar v kazenskem postopku prihaja v poštev odvzem premoženjske koristi, obstaja pa nevarnost, da bi obdolženec, sam ali preko drugih oseb, to korist uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skril, odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal, tako, da bi onemogočil ali precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku, odredi sodišče na predlog državnega tožilca začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, takšno zavarovanje pa je mogoče tudi v predkazenskem postopku. Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi se odredi s sklepom, v katerem mora sodišče navesti premoženje, ki je predmet zavarovanja, način zavarovanja (začasne odredbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju npr. prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) in rok trajanja zavarovanja.

Dokler govorimo o premoženjski koristi pridobljeni s kaznivim dejanjem, ne moremo mimo ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja oziroma vsaj določene stopnje suma, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, odvisno od dokaznega standarda, ki se zahteva za posamezno fazo postopka in odreditev določenega "omejevalnega" ukrepa. V kazenskem postopku pri nas še vedno velja načelo domneve nedolžnosti, zato se premoženjska korist na podlagi obrnjenega dokaznega bremena v kazenskem postopku ne more in ne sme ugotavljati in tovrstne spremembe materialne in procesne zakonodaje zaenkrat niso predvidene, saj ima veljavna zakonodaja dovolj sredstev in možnosti, da se ob doslednem izvajanju pooblastil vseh pristojnih državnih organov in institucij odredijo oziroma izrečejo ustrezni ukrepi v zvezi s premoženjsko koristjo.

Glede na vse navedeno menimo, da je predlog neutemeljen in nepotreben.

Priloge:

Komentarji




  • H Honor

    Če poznamo vladajoče garniture zadnjih 19 let, potem je to utopičen predlog. Pa ja ne bodo naredili kaj v dobro državljanov, to je od oblastnikov nerealno pričakovati. Trenutno ne vidim v parlamentu v poziciji in opoziciji ljudi, ki bi bilo zmožni odločnega koraka v smeri pravne države.

  • D David

    Vsekakor, da za očitno nesorazmerno premoženje posameznika, bi morala DURS vpeljati kontrolo prihodkov in s tem povezanimi utajami davkov po zakonu, ki to že sedaj omogoča.

  • g gabriel

    Glavni problem, ki tukaj nastaja, je ta, da ima vodilna politična kasta, ki izhaja iz nekdanje komunistične partije, največ nakradenega in naropanega premoženja! Torej se zadeva vleče od 1945 leta naprej! Takšni ljudje ne bodo sprejeli niti pikice kakšnega zakona v smeri zaplembe nelegalno pridobljenega premoženja, ker bi kar čez noč lahko ostali brez vsega naropanega! Živimo v državi, ki jo ima ta mafija v pesti!

    • A AnžeŠinkovec

      Gabriel, vseeno je tole resna stran in ne kakšen rumeni spletni forum oziroma prostor za komentarje pod članki na novičarskih portalih.

       

      Mislim, da stvar ni tako preprosta kot jo vidiš in da se je doslej v Sloveniji izoblikovalo polno elit, ki so do svojega premoženja prišle na nelegalen način in bi jih takšen zakon prizadel. Vsekakor je vprašanje do kam seže njihov vpliv v posameznih političnih strankah, medijih voditeljih javnega mnenja in intelektualnih organizacijah, ki lahko vsaka zase dodajo svoj del k spreminjanju javnega mnenja v Sloveniji in ki lahko tako dosežejo takšne spremembo zakonodaje.

       

      Vsekakor pa je to vprašanje za čas, ko bi bilo potrebno v parlamentu glasovati o takšnem zakonu. Seveda ima javnost (volilci) možnost tudi na druge načine, z instrumenti neposredne demokracije, z vlaganjem svojih zakonov v parlamentarno proceduro možnost vsiljenja tovrstne zakonodaje, v primeru, da bi se izkazalo, da Vlada in Parlament nimata "interesa" sprejeti ustreznih zakonskih rešitev.

       

      Stvar je pravzaprav dokaj preprosta, saj ima davčna uprava RS točne podatje o premoženju vsakega posameznika. Če ima nekdo premoženja več, kot ga je ustvaril (se vozi z avtomobilom, ki si ga ne bi mogel privoščiti, živi v "predragi" hiši, hodi na drage počitnice, čeprav ima izjemno nizko plačo), je če ne drugega kriv utaje davkov. Te stvari se da dokaj dobro preračunati. Seveda ima tak posameznik vedno možnost, da dokaže, da je njegovo premoženje ustvarjeno na legalen način.

  • Ikona uporabnika Anti NWO Anti NWO

    Jaz bi kr vsem ljudem premozenje, ki presega vec nepremicnin ali doloceno vsoto denarja, saj vecina postenih ljudi ne bo v celem zivljenju zasluzila niti za eno stanovanje, kaj sele placevati poloznice, hrana, itd...

    • A AnžeŠinkovec

      Ta je malo pretirana, saj je to ena glavnih stimulacij za zagnanost, podjetnost in razvoj. Je pa res, da so razlike, ki se ustvarjajo v zadnjem času prevelike, reševati pa jih je potrebno na sistemski ravni. Vendar ne s korekcijami sistema, kot jih poznamo, npr. otroški dodatki, minimalna plača, progresivna obdavčitev ..., temveč s spremenitvijo sistema na način, da bo izenačil pogajalska izhodišča na trgu dela (med tistimi, ki ponujajo svoje znanje in sposobnosti ter tistimi, ki jih najemajo. Tako bi bil edini kriterij redkost znanja in sposobnosti ter njihova kakovost. Danes žal ni tako. Eden od predlogov, ki gredo v to smer je uvedba Univerzalnega temeljnega dohodka - UTD.

       

      www.zofijini.net/utd.html

      www.urosboltin.com/UTD/Zmote.htm

  • D Ddam

    Slovenija je premala za to. Preveč se ti, ki imajo največ masla na glavi poznajo med sabo. Stara garnitura pa še vendo vlada. Kot je bilo rečeno, preveč bi potegnilo za sabo tistih najbogatejših v SLO, ki imajo seveda veze in poznanstva.

     

    Se pa strinjam, da bi morala to država vzeti.

  • D Davorin Trstenjak
    Komentar je izbrisal avtor komentarja.
  • R RJSlo

    Vsem mora biti jasno, da Slovenija leži na zelo ugodni tranzitni poti S-J in V-Z. Preko Slovenije gre več deset % od vseh drog, prostitutk ali belega blaga, orožja, itd. In to vse v povezavi z državnimi uradniki. Ni pa nikakršne kontrole, ni možnosti prijave, ker si potem sam na tapeti od vseh organov.

  • D Ddam

    Edino slovenija nima v EU urejenega premoženjskega statusa. Se pravi, da je jasno od kje izvira premoženje vsakega posameznika. V tujini v kolikor je zadeva sumljivega porekla, jo zaplenijo, dokler lasnik ne dokaže, kako je to pridobil.

     

    Pri nas tega ni, jasno zakaj, ker določenim ministrom ni v interesu, da bi se ugotavljalo izvor premoženja. Tudi zaradi plačila davkov!