3. 5. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so načeloma odvisne od dolžine trajanja zavarovalne dobe in od višine plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih je zavarovanec plačeval prispevke. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju /ZPIZ-2/ (Ur. list RS, št. 96/12 s spremembami) se pokojninska osnova, od katere se odmeri starostna in invalidska pokojnina, praviloma določi na podlagi mesečnega povprečja prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 24 letih zavarovanja po 1.1.1970, ki so za zavarovanca najugodnejša. ZPIZ-2 prinaša tudi nov način izračunavanja valorizacijskih količnikov, s katerim je zaustavljeno nadaljnje zniževanje višine pokojnin, hkrati pa je v pokojninski sistem vpeljana večja pravičnost v skladu z načelom večje povezanosti vplačil in izplačil. Višina pokojnine je tako še bolj odvisna od vplačanih prispevkov, v pokojninsko dobo pa se vštevajo samo obdobja, za katera so bili plačani prispevki.
Višina pokojnine je tako odvisna od višine pokojninske osnove in višine prispevkov, ki jih je posameznik vplačeval v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa tudi od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine, le-ta pa se razlikuje glede na spol zavarovanca. Višina vplačanih prispevkov je odvisna od višine osnove, kar pomeni, da mora oseba z višjo osnovo plačati tudi višje prispevke. Želeli bi tudi poudariti, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da se pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela priznavajo na temelju vplačanih prispevkov in minulega dela ter da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema. Navedeni predlog, po katerem bi višino vseh pokojnin izenačili na 800 eurov, bi tako rušil temeljna načela, ki so inkorporirana v pokojninskem sistemu.
Ob tem pa je potrebno dodati, da sistem pokojninskega zavarovanja vendarle ni čisti »zavarovalniški« sistem, temveč gre za sistem, ki temelji tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. To sta načeli, ki posameznikom, ki so sicer 40 let vplačevali v sistem, vendar pa so imeli v svojem aktivnem obdobju zelo nizke plače, zaradi česar s svojimi vplačili ne bi dosegli niti minimalne pokojnine, omogoča, da se upokojijo z dostojno pokojnino, ki pri teh posameznikih nastopa v funkciji socialnega korektiva. Zaradi načela solidarnosti ali redistribucije se tem zavarovancem torej zagotavljajo višje pravice, kot bi jim šle glede na plačane prispevke. Za razliko, ki jo te osebe prejmejo med pokojnino, ki bi ustrezala njihovim prispevkom in pokojnino, ki jo garantira obvezni (javni) pokojninski sistem, je potrebno zagotoviti finančna sredstva, ki pa gredo deloma v škodo posameznikom, ki so 40 let plačevali prispevke, ki presegajo najvišjo pokojninsko osnovo, deloma pa v breme države. Ker je v slovenskem javnem pokojninskem sistemu višina pokojnine z zakonom omejena tako navzdol kot navzgor in je najvišja pokojnina preko najvišje pokojninske osnove limitirana s 4-kratnikom najnižje pokojninske osnove, se vsa finančna sredstva, ki jih ti posamezniki s prispevki preplačajo, prerazporedijo znotraj sistema in z vidika posameznika nastopajo kot davčni odtegljaj. Ker pa ne glede na navedeno še vedno zmanjka finančnih sredstev za izplačilo vseh pravic, ki se financirajo iz javnega pokojninskega sistema, razliko doplača država iz proračuna. Osebe z višjimi dohodki tako v skladu s solidarnostnim načelom zagotavljajo sredstva za osebe z nižjimi dogodki tekom aktivne dobe, kar prispeva k višji socialni varnosti upokojencev. Sistem obveznega pokojninskega zavarovanja je tako tudi solidarno naravnan, vendar pa ne gre spregledati, da gre za sistem na podlagi zavarovanja, v katerem mora biti do določene mere spoštovana tudi višina prispevka posameznika med aktivno dobo.
Ti tički niso sposobni sprožit nič, sedijo na stolčkih, uvedejo kvazi demokratično "predlagaj vladi" odgovarjajo na način, da se izognejo vsaki spremembi in kot papige ponavljajo kaj piše v zakonih. Iz teh birokratskih sluzavcev, ki imajo zagarantirano plačo in delajo kvaziblef projekte ne bo nastala nobena sprememba, velja samo delaj se da delaš in čakaj na penzijo. Vsi predlogi odletijo že pri nižjih uradnikih, ki išejo zakone, da upravičijo nedelo in to dajo v podpis odgovornemu sekretarju, ki niti ne prebere vsebine. Tako to funkcionira. Treba bi bilo zahtevat naj objavijo grafikon - koliko promilov od vseh predlogov sploh pride do vlade.
Vsekakor.
Da ne prepisujem, sem v predlogu vladi:
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/7467
podal nekaj komentarejv, ki sovpadajo s tem predlogom.
Trendi gospodarskih gibanj v preteklosti so nas poučili, da nimamo pogojev za dolgoročno klasično varčevanje. Špekulacije niso zaželjene in pri njih se večina opeče.
Ves sistem bi morali spremeniti na osnovi drugačne prerazporeditve ekonomskih učinkov.
Nova Zelandija ima odličen pokojninski sistem. Zakaj ga ne prekopiramo?
www.workandincome.govt.nz/individuals/65&
Na kratko: Tisiti, ki plačuje več, naj prejema več ...
Zanimivo razmišljanje, da bi si lahko tisti, ki so imeli visoke plače privarčevali dovolj. Mislim, da je iz davkov teh "dobro plačanih" bilo financirano marsikaj: stanovanja, šole, vrtci, zdravstvene ustanove, socialne pomoči itd itd. Poznam veliko oseb, ki so imele ENAK dohodek kot jaz, enako število družinskih članov, a si NISO uspele zagotoviti lastnega stanovanja ali vikenda. Zakaj ne? Ker so vse zapravile ali kot rečejo ljudje " vse so dali v rit in na rit". In sedaj bi šparovne oz. dobre gospodarje še kaznovali? Da moraš živeti od prihrankov je treba ljudem povedati PRAVOČASNO. Sama sem pošteno plačevala prispevke in ne vidim razloga, da bi mi nekdo sedaj to vzel. Saj so nam vzeli že regres. Dajte rajši predlog, da se kaznujejo VSI, ki niso plačevali prispevkov iz plač! Dajte predlog, da se to zlepa ali zgrda izterja! Denarja bo dovolj za dobre pokojnine. Ampak za to nima nihče dovolj hm bom rekla poguma, ker kaj drugega ne upam napisati.
Vsekakor pa bi vse, ki so zlorabili javno upravo ali kako državno službo s podkupovanjem ali kakršnokoli kriminalnim dejanjem, dal na minimalca 350 eurov, ker so si že tako dovolj nakradli. Šele takrat bo v javni upravi red. Še danes mi ni in mine bo jasno kaj počne 1200 ljudi na ministrstvu za gospodarstvo. Lahko bi naredil kakšno proizvodnjo z njimi, bi bilo več koristi, sam nekoga bi še rabli, da bi naredil red, pa da bi mal kontroliral koliko in kaj počnejo.
Pa Agencije in direktorate itd bi prepolovil - najmanj. Banda lena.
Zraven tega pa bi lahko odpustili veliko ljudi, ki se seda ukvarjajo s preračunavanjem in izračunavanjem višine pokojnin in bi spet bil prihranek v proračunu.
Predlog je vsekakor vreden razmisleka. Podoben sistem mislim da imajo v Avstraliji.
Seveda pa bi morali ob uvedbi takšnega sistema dati ljudem bistveno več možnosti za oblikovanje dodatnih sredstev po upokojitvi (recimo paleto možnosti, ki jo imajo v ZDA). Naši dodatni stebri so namreč zelo omejujoči in neučinkoviti.
To bi bilo manj kot znaša povprečna pokojnina
Kar glede na to, da je pokojninska blagajna v globokem minusu, ni nujno slaba stvar.
Mislim, da ne bo držalo. Starostno je nekje okrog 617 eur, ki jo prejema cca 70% upokojencev. Do 800 povprečne manjka še ohoho.
@Ivan Peter Benko: "To bi bilo manj kot znaša povprečna pokojnina"
Vsekakor bi bila predlagana pokojnina precej višja kot je pri nas minimalna pokojnina. Če bi Slovenija (ki je članica EU) spoštovala evropsko socialno listino - tako kot jo spoštujejo v drugih demokratičnih državah - bi bila minimalna pokojnina pri nas precej višja.
O minimalni pokojnini so pisali na dnevnik.si (članek: Socialna nadomestila so prenizka): "Po oceni Sveta Evrope so nekateri socialni prejemki in nadomestila ter pokojnine v Sloveniji prenizki. Prav tako je v Sloveniji glede na evropsko socialno listino prenizka minimalna pokojnina. Najnižja zajamčena pokojnina, ki znaša 35 odstotkov najnižje pokojninske osnove, znaša zgolj 197,19 evra, kar je dvakrat manj od priporočenih 400 evrov. Pri tem organizacija opozarja, da je zaščita pravic delavcev, brezposelnih in upokojencev ključna evropska vrednota"
Lahko je biti pameten, kako so prenizke pokojnine, pa kako so prenizke plače in tako naprej.
Dejstvo pač je, da je za vse te stvari treba nekje vzeti denar. Dokler bo stalna praksa naših vlad le višanje davkov in bohotenje državnega aparata je to pač misija nemogoče.
Ko bo nekdo končno oklestil proračun za 5 ali 10 odstotkov, pa lahko s tistim denarjem naredimo kaj res pametnega...