29. 3. 2016
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 112/05-UPB, 52/10, 40/12-ZUJF in 19/15, v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni po tem zakonu pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, v kolikor morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.
Trenutno veljavna ureditev je bila sprejeta in dopolnjena upoštevaje stališča, predloge, izide javnomnenjske raziskave in v skladu s predpisanimi zakonodajnimi postopki, skladno s katerimi ZPDPD poleg praznikov določa še pet dela prostih dni, ki imajo versko obeležje, pri čemer ti prosti dnevi ne obeležujejo izključno le praznikov katoliške vere. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko tudi ugotovimo, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države.
Glede domnevne neustavnosti ureditve v ZPDPD je bila na Ustavno sodišče RS v marcu 2014 podana pobuda za oceno ustavnosti 2. člena ZPDPD, ki je še v obravnavi (U-l-67/14-4), tako da bo o tovrstnem vprašanju odločal pristojni organ.
Odziv Ministrstva za kulturo
V prilogi posredujemo stališče Vlade Republike Slovenije glede Pobude za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dneh, ki je nastalo na podlagi obravnave naslovni zadevi zelo podobnega dejanskega stanja in očitkov o neustavnosti Zakonu o praznikih in dela prostih dneh.
Po oceni Ministrstva za kulturo so bistvena sporočila navedenega stališče vlade, da zakonodaja ne sili državljanov v praznovanje krščanskih paznikov, saj jih tudi ne označuje kot državne praznike, temveč le kot dela proste dni – praznovanje pa je seveda prostovoljna odločitev vsakega posameznika, da je ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji upošteva voljo državljanov in je tudi skladna ter primerljiva z ureditvijo tega področja v primerljivih državah Evropske unije ter da je usklajenost določitve dela prostih dni v evropskem prostoru izredno pomembna tudi zaradi medsebojnega gospodarskega in finančnega poslovanja.