Vojska in civilna zaščita kot ena nerazdružljiva celota
Predlagam, da se združi vojsko in civilno zaščito v eno nerazdružljivo celoto, pri čemer bi bili tudi vojaki zakonsko primorani sodelovati pri zaščiti in reševanju pred različnimi naravnimi nesrečami na področju Slovenije, saj so za te težke položaje tudi precej dobro izurjeni. Dokaz, da bi bilo to dobro, so tudi poplave v zadnjem času, pri čemer je znaten dober in pomemben delež dodala tudi Slovenska vojska oz. njeni vojaki, ki so prav tako kot gasilci in civilna zaščita nasploh pomagali pri reševanju in odpravljanju posledic te naravne nesreče. Vojaki so vselej lahko zelo dobra pomoč pri teh stvareh, ker so praviloma zelo dobro fizično sposobni športni tipi ljudi z veliko mero kondicije in moči.
Z upoštevanjem tega predloga bi lahko privarčevala tudi država sama, saj je po mnenju mnogih proračun za vojsko trenutno previsok, kar se pozna tudi na prostovoljnih služenjih vojaškega roka (tam lahko udeleženec v treh mesecih zasluži tudi do 1118 €, plačano pa mu je tudi prenočišče, prehrana, zdravstvene storitve, povračila potnih stroškov ob prostih vikendih, vsi stroški usposabljanja itd.), civilna zaščita pa po drugi strani prav tako dobi veliko denarja, tako da bi bil lahko proračun za nerazdružljivo celoto nižji kot vsota obeh posameznih proračunov danes, pa tudi civilna zaščita bi lahko svoje sedeže preselila recimo v vojašnico in se ne bi porabilo toliko denarja za določene nepremičnine ali ustvarjanje novih premičnin, ker bi v bistvu vojska in civilna zaščita lahko delovali skupaj v eni nerazdružljivi celoti.
Moje mnenje je, da se civilno zaščito ukine in pristojnosti ter opremo prevzamejo gasilske enote po Sloveniji.
Predlagatelj bi združil dve dejavnosti, ki sicer na določenih področjih prekrivata, sicer pa sta namenjeni popolnoma drugačnim dejavnostim.
Vojska sicer ima nekatere pomožne enote in opremo, ki jo v določenih primerih lahko uporabimo v sklopu dejavnosti civilne zaščite, vendar ne smemo pozabiti, da je osnovni namen vojske bojna pripravljenost in s tem povezane dejavnosti.
Bi torej poslal pripadnike Civilne zaščite lovit Talibane po gorah Kandaharja?
Zadnje vprašanje je odraz nerazumevanja predloga. Civilna zaščita bi še vedno opravljala svojo dejavnost, prav tako vojska. Tisti dve področji civilne zaščite in vojske, ki se skladata, pa bi bili vedno skupaj pripravljeni, v primeru hujših nesreč bi tudi lahko prišli pomagat še preostali vojaki, namesto da čistijo tanke in orožje ali tekajo po vojašnici, tako da bi bila pomoč ob recimo kakšnih poplavah še boljša kot danes, ko mora pri vsem skupaj pomagati civilna zaščita, medtem ko vojaki pridejo tja le nekateri. Vsekakor pa bi bilo to področje civilne zaščite v vojski samo za področje Slovenije in ta civilna zaščita ne bi šla v tujino, tudi če gre tja vojska. Saj v splošnem se mora vojska tudi najbolj specializirati za obrambo lastne države, razen če je res kaj takšnega v tujini, kar bi lahko bilo nam nevarno za obrambo naše države.
Proti. Predlagatelj meša hruške in rezervne dele za passata.
Kvečjemu bi lahko zagotovili več sredstev za Civilno zaščito in za inženirske enote v vojski ter te zadnje, v miru, stalno uporabljali bodisi za gradnjo in delo na posameznih projektih ali kot pomoč prebivalstvu, skupaj s CZ, v primeru naravnih in drugih nesreč.
Že v imenih je opaziti razliko.
Slovenska vojska in civilna zaščita.
Civilno je nekaj, kar ni uradno.
V Sloveniji imamo civilno zaščito samo v teoriji in se z opremo, usposobljenostjo kadra, organizacijo in uporabo enot v praksi nikakor ne more primerjati z ostalimi primerljivimi službami v Evropi (npr. nemški THW).
Bolj smiselno bi bilo Civilno zaščito ukiniti oziroma določene strukture civilne zaščite (skupaj s kadrom in opremo) prerazporediti v gasilske enote (bodisi v poklicne gasilske enote, v gasilske enote širšega pomena ali pa v večje gasilske zveze), Upravo za zaščito in reševanje RS ter Slovensko vojsko.
Hkrati pa vsem omenjenim službam nameniti več finančnih sredstev iz proračuna (predvsem Slovenski vojski, ki s prepolovljenim proračunom v primerjavi z letom 2008, ni sposobna opravljati svojega osnovnega poslanstva).