Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Bele zalivke naj ne bodo več plačljive, drugo...
anekdota
Ogledov: 4424
Predlog poslan 26.05.2014
Z odzivom organa 27.11.2014
Zadnja sprememba 23.05.2014 18:21:46

  Predlog   Število glasov   Odziv pristojnega organa   Komentarji (43)  

Pozdravljeni

Predlog vladi:

- bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive
- ukinjanje amalgamskih zalivk ter
- UVAJANJE VZPOREDNIH UKREPOV V ODPRAVLJANJU ŽIVEGA SREBRA v zobozdravstvu

Celotno besedilo prialgam v priponki (pdf) datoteka:  Predlog vladi - bele zalivke - amalgam.pdf
V katerem podajam podrobnejši predlog vladi.

Lep pozdrav


Ključne besede amalgam, živo srebro, zalivke, zobozdravstvo, plombe, amalgamske, bele
Kategorija: Zdravje

Priloge:

Zadnji komentarji:

anekdota | 02.06.2015 | 17:27
 
"Letošnji dogodek, Mertox II, daje poudarek na praktičnem aspektu amalgama. Četudi se bo amalgam kot zobozdravstveni material povsem umaknil iz uporabe, veliko ambulant ga že dolgo ne uporablja več, je število amalgamskih plomb »v obtoku« še vedno ogromno. Odstranjevanje vseh teh plomb pa bo mukotrpno in lastnemu zdravju škodljivo delo še za kar nekaj generacij zobozdravnikov. Ključni del predavanj bo osredotočen na čim bolj varen način odstranjevanja amalgamskih zalivk, tako za terapevta in osebje, kakor tudi za pacienta in okolje. Eden od vrhuncev simpozija bo zagotovo tudi projekcija filma »You put what in my mouth?« ameriškega režiserja Randalla Moore-a. " - vir: http://mertox.org
You Put What In My Mouth ? - https://www.youtube.com/watch?v=vsT5xSBa4Jc

- Facebook stran: https://www.facebook.com/Youputwhatinmymouth



anekdota | 27.11.2014 | 15:57
 
Pozdravljeni

Končno, odgovor vlade oz. Ministrstva za zdravje. Hvala.

Navajate citiram: "zato je ustanovilo delovno skupino za pripravo mreže javne zobozdravstvene dejavnosti na primarni ravni." - delovno skupino ste torej navedli kot referenco v odgovor temu predlogu vladi.

JAVNA MREŽA PRIMARNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si..-lektorirano.pdf  - Dokument izhaja iz septembra 2013, kar izgleda da pomeni, da skupina deluje že več kot leto dni. Strategije o odpravi amalgama pa torej nikakršne.

- Od vsebine dokumenta (katerega še nisem utegnil prebrati) bi torej upravičeno pričakoval, da se loteva vprašanja odprave amalgama oz. živega srebra v zobo-zdravstu na primarni ravni. Oziroma posledično vključitev sklepov Minamata konvencije, kar bi zagotovilo, da bodo amalgamske zalivke v Sloveniji ČIMPREJ odpravljene (kot predvideva sklep Minamata konvencije, katerega Slovenija je podpisnica, s čimer se je ZAVEZALA, da bo sklepe v praksi upoštevala) ter, da bodo posledično zaradi odprave amalgamskih zalivk bele (ali druge bolj varne) zalivke postale brazplačne (kot so sedaj amalgamske). Tako bo Slovenija še naprej zagotavljala brezplačno zobozdrastveno storitev za tiste, ki si storitev ne morejo plačati. 

Navajate citiram: "Zaostrena finančna situacija v državi tudi v (zobo)zdravstvu ne pušča veliko manevrskega prostora za morebitno širitev pravic." - Torej razumem, da JE pravica državljanov, da imajo zagotovljene bolj varne zalivke neglede na finančno stanje posameznika, oz. bele zalivke (saj alamgamske niso varne).
Posledično torej Slovenija ne bo upoštevala sklepov Minamata konvencije, četudi je podpisnica njenih sklepov.
Nadalje, državljani, ki si ne morejo plačevati belih zalivk, bodo še neprej deležni deloma škodljivih zdravstvenih storitev oz. vstavljanja amalgamskih zalivk. Prav tako pa bodo tudi zdravstveni delavci po nepotrebnem še naprej zdravstveno obremenjeni s škodljivim živim srebrom.
Očitno so sankcije do držav podpisnic sklepov Minamata konvencije, ki ne bodo upoštevale njenih sklepov zelo majhne, da si jih Slovenija lahko privošči; če sploh so.
lp



papillon | 03.06.2014 | 10:48
Ali ne bi bilo prav, da so vse zalivke plačljive; ljudje bi morali nositi en del osebne odgovornosti do svojega zdravja. 
Primer, doma: čisto sam sem si kriv, da imam po zobeh takšno razsulo in naj to plačam sam in ne davkoplačevalci. Žena, ki je celo življenje zelo skrbela za ustno higieno, nima razen keramike na odlomljenem zobu (nezgoda) niti ene zalivke.
ginza | 01.08.2014 | 14:02
No, potem naj si tudi bolniki z rakom na pljučih sami plačujejo zdravljenje, ker so v življenju pokadili nekaj cigaret. Mislim, da ti medicina ni ravno jaka strana. Različni ljudje imajo različno kvaliteto zob in drugih organov. Nekdo lahko celo življenje ful skrbi za zobe in ima polna usta plomb, drugi pa kot da ima zobe iz titana. Moj oče je star 65 let in ima v ustih 2 plombi, kot otrok za zobno ščetko še vedel ni, kar šele da bi si zobe redno umiral, uporabljal zobno nitko, medzobno ščetko, ustno vodico itd.
hhelena | 04.06.2014 | 23:42
Tipičen neoliberalni predlog! Kaj pa ta primer: nekomu, ki je vedno skrbel za zobe in imel zelo zdrave, so zobje v par letih dobesedno razpadli, ker je hudo zbolel in bil prisiljen uživati ogromno zdravil. Ker je slabo situiran (celo življenje pa je plačeval prispevke za zdravstvo), naj torej ostane brez zob.!?
misa | 30.05.2014 | 21:24
Odličen predlog!
anekdota | 29.05.2014 | 19:28
 
Pozdravljeni

Strokovneje - članek International Academy of Oral Medicine and Toxicology 

V članku navaja tudi spodaj omenjene raziskave iz Calgary-a (University of Calgary Medical School), kjer imajo en redkih laboratorijev na svetu, ki ima sposobnost, da ohranijo rastoče nevrone v tkivni kulturi.

- Članek:  "The Scientific Case Against Amalgam":
http://iaomt.org/wp-content/uploads/..inst-Amalgam.pdf
http://iaomt.org/scientific-case-mercury-amalgam/

citiram:

"It is a miracle of nature and evolution that we are so elaborately protected from
diseases and toxins. We have, in the case of mercury and the other divalent metal toxins,
essential metabolic systems such as reduced glutathione, metallothionines, and
apolipoprotein-E which double as protective elements. But, as we have seen in the case of
apo-E, there are genetic variations and polymorphisms that inevitably leave some individuals
more vulnerable to assault. We dentists may never have a perfect understanding of
biocompatibility. We may always be forced into biological compromises with our need to
implant synthetic materials in our patients’ mouths. But let us at least minimize that risk
where the science is firm. Amalgam has got to go. And if the mercury–Alzheimer’s disease
connection holds up, our profession is going to need some heavy rain gear.

The anecdotes

The world and the world wide web are full of anecdotes from people who claim their
health improved once their amalgam fillings were replaced with other materials. These are
real people with real life experiences, though their stories do not constitute scientific cause
and effect evidence. Nevertheless, the scientific method requires that we observe natural
phenomena, so as to gather ideas which we can try to develop into testable hypotheses.
Where there’s smoke there just might be fire.

The following is a summary of the subjective reports of 1569 patients who
participated in six different surveys of health effects of replacing amalgam fillings."
- konec citata.
V članku nadalje prikaže tabelo, ki prikazuje statistiko zmanjšanja ali odprave zelo različnih zdravstvenih težav pri 1569 pacientih.

"But let us at least minimize that risk where the science is firm. Amalgam has got to go."
Poenostavljen prevod: Torej naj VSAJ minimiziramo rizično možnost tam, kjer je znanost jasno odločena. Amalgam MORA ODITI!

lp
anekdota | 29.05.2014 | 19:18
 
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
anekdota | 29.05.2014 | 15:28
 
How Mercury Causes Brain Neuron Degeneration - University Of Calgary ~ Russell Blaylock M.D

This is a short video of a study showing the destructive damage of mercury to a brain neuron. Mercury is one of the most toxic non-radioactive substance known to man.

http://www.youtube.com/watch?v=Z1RHWfJSo6w

"Že majhna količina živega srebra degenerativno vpliva na možgane!"

lp
DavidS | 29.05.2014 | 15:43
Ne vem, ali imate res tako selektivno branje, ali preprosto namerno preskočite tisto, kar se ne sklada z vašimi teorijami.

Bom ponovil:
Živo srebro je strupeno. O tem ni dvoma.
To še ne pomeni, da so vse spojine in zlitine, ki vsebujejo živo srebro, ravno tako strupene.
Osnove kemije....
anekdota | 29.05.2014 | 15:47
 
Pozdravljeni DavidS

Vredu, torej menite, da veste več kot Russell Blaylock M.D iz University Of Calgary.
Jaz, del stroke in del javnosti tega kar trdite vi pač ne "kupi". Očitno vam je to zares težko razumeti in sprejeti.
lp
anekdota | 29.05.2014 | 19:26
 
Pozdravljeni

Strokovneje - članek International Academy of Oral Medicine and Toxicology 

V članku navaja tudi spodaj omenjene raziskave iz Calgary-a (University of Calgary Medical School), kjer imajo en redkih laboratorijev na svetu, ki ima sposobnost, da ohranijo rastoče nevrone v tkivni kulturi.

- Članek:  "The Scientific Case Against Amalgam":
http://iaomt.org/wp-content/uploads/..inst-Amalgam.pdf
http://iaomt.org/scientific-case-mercury-amalgam/

lp
anekdota | 28.05.2014 | 14:33
 
** Mnenje "Sebastjana Perka, dr. dent. med., in Mateja Pirtovška, dr. dent. med. 
citiram s spletne strani http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=783 :

     " V kolikšni meri so po vašem mnenju amalgami nevarni za naše zdravje?
Amalgam ali „črno“ plombo sestavlja 50 % živega srebra, 22–32 % srebra, 14 % kositra, 8 % bakra in v količinah do 1 % še indij, paladij in cink. Brez dvoma je dokazano, da se iz amalgama sproščajo hlapi živega srebra. Koncentracije so še posebej visoke med vstavljanjem plombe v usta in pri njeni zamenjavi. Izdelan amalgam na temperaturi 37 °C sprošča tudi do 43,5 µg hlapov živega srebra na kvadratni centimeter na dan, in sicer kar nekaj časa po obdelavi. Pri brušenju pa se oblikuje kar zajeten oblak vodnih kapljic, pomešan s slino in snovjo, ki se obdeluje. Obdelava s svedri vodi v nastanek zelo majhnih delčkov amalgama, kar močno poveča skupno površino zlitine in posledično poveča izpostavljenost živemu srebru. Če si ogledamo priporočila za delo z amalgamom, hitro ugotovimo, da snov ne more biti tako nedolžna, kot je dolgo veljalo. Osebje ordinacije bi se, če sledi pravilom, moralo skorajda obleči v „skafander“, da bi se lahko izognilo toksičnemu vplivu predvsem živega srebra. Izpostavljenost se lahko pojavi tudi prek dihal. Kot že navedeno, se pri brušenju tvorijo delci, od katerih jih je 65 % manjših od 1 µm. Delci te velikosti se, ko jih vdihnemo, ugnezdijo globoko v pljučne alveole, kjer počasi sproščajo živo srebro. 
Navodila za delo z amalgamom so izredno stroga in predpisana zaščita je zelo podobna vesoljski obleki. Pri odstranjevanju amalgama se zahteva nujno zbiranje ostankov v zato namenjenih zbiralnikih, ki se nato predajo posebni službi za odvoz, saj se ostanki amalgama tretirajo kot zelo nevaren odpadek. S tovrstnim postopanjem tudi preprečujemo vnos amalgama v naravo in okolje. Ironično, ko pa natlačimo ta isti material v usta, naj bi verjeli, da je varen. Morda pred stoletji zares niso imeli druge izbire. Danes pa obstajajo popolnoma enakovredni in boljši materiali in prav bi bilo, da zobozdravniki priznamo „zmoto“ in se čim prej lotimo saniranja škode, ki jo je ta material povzročil.

    Ali so posledice na zdravje, ki jih povzročajo amalgami ,tudi znanstveno potrjene?
Amalgamska plomba vsebuje v povprečju od 750 do 1.000 miligramov živega srebra. Če tako količino živega srebra dodamo v jezero, veliko približno 40.000 m2, vam bo zaradi nevarnosti prepovedano jesti ribe iz te vode. Res bi bilo veliko sprenevedanje zatrjevati, da to za človeka ne bo imelo posledic.
Znanstveno je namreč dokazano, da živo srebro ves čas izpareva iz plomb v zrak v ustih, te hlape vdihujemo v pljuča in požiramo v prebavila, prek teh poti pa se razporedi po celotnem telesu, kjer se zadržuje zelo dolgo. Dokazano je tudi, da obstaja povezava med količino živega srebra v možganih ter številom in velikostjo amalgamskih plomb v ustih. 
Vemo, da živo srebro prehaja prek posteljice in prizadene nerojenega otroka, koncentrira pa se tudi v materinem mleku. Tako kot druge težke kovine lahko živo srebro ob vstopu v telo spremeni kemične procese in s tem delovanje različnih organskih sistemov. Morda se to na začetku ne pozna, toda tveganje se povečuje s časom izpostavljenosti.« "
- konec citata


Ali je mnenje navedenih zdravnikov primerno, preveč populistično ali ne, bo presodila stroka in pristojni organi, kot tudi potrošniki, ki imamo pravico do zdravih zdravstvenih uslug in ne takšnih, ki so ali so lahko zdravju nevarne.
Osebno sem pred desetletjem imel več amalgamskih zalivk, vem pa, da ob odstranjanju zalivk NIKDAR niso zračili prostora ordinacije, prav tako se mi je proces odstranjanja zdel enak kot ponavadi. Celo več, največ sem jih odstranil na stomatološki kliniki, kjer so mi jih odstranjali študentje, ki so se procesa šele učili in v prostoru, ordinaciji z veliko pacientov in zdravstvenega osebja hkrati, saj ima cca. 7 "stolov" za popravljanje zob, v katerem vsi ljudje niso bili primerno zaščiteni.

V kolikor mnenje zgoraj navedenih zdravnikov ni primerno in potrošnike zavaja, se izpostavlja potreba, da se slovenska stroka do zadeve opredeli tudi preko javnih izjav!   Torej bi bilo smiselno, da se mnenje slovenske zobozdravstvene stroke in tudi sicer dovolj poenoti, da se javno državljanov ne zavaja. 
Namreč očitno je tudi kar se tiče amalgama, v slovenski in tuji stroki stroka med seboj popolnoma naprotnih si stališč, kot nemalokrat kar se tiče mnogih zdravstvenih trditev.    Posledica tega je, da smo v mnenju lahko razdeljeni tudi laiki in se posledično zatekamo v iskanje mnenj preko različnih medijski, zdravstvenih in drugih spletnih strani in strokovnih mnenj, člankov, dognanj in opažanj, ki so različno kredibilne. Hkrati pa to kaže tudi na to, da se Ministrstvo za zdravje opredeljuje do določenih zdravstvenih vprašanj predvsem glede na mnenje večjih uradnih mednarodnih zdravstvenih inštitucij, ne pa tudi na mnenje državljanov in izkustva (lastnih) slovenskih zdravnikov in stroke, saj je bilo pobud in predlogov vladi za odstranitev amalgama že več.
Vprašamo se lahko zakaj takšna togost in nezaupanje. Zakaj se mora o zadevi odločiti pol sveta, da smo pri nas sposobni slediti mnenju o katerem "čivkajo" že skoraj povsod. Namreč obstoječa togost odločanja ima tudi po mnenju dela stroke slabe posledice na zdravje državljanov RS.

K sreči smo vseeno lahko priča celo poenotenju mnogih držav, kot tudi zdravstvenih inštitucij o problemu živega srebra v zdravstvu in sicer s podpisom sklepov Minamata konvencije, kar se zdi skoraj "edinstven sodobni fenomen", ki se ga zdi v bodočem delovanju in sodelovanju stroke podpirati.


Sicer pa se je mnenje Ministrstva za zdravje v zagovarjanju amalgamskih zalivk leta 2010 sklicevalo na mnenje FDI, ki pa danes ZAGOVARJA ZMANJŠANJE zobnega amalgama in spodbuja iskanje novih, bolj zdravih materialov:

Oral Health and environment protected under Minamata Convention ‐ http://www.fdiworldental.org/media/news/..-convention.aspx , citiram:

"FDI had advocated a reduction in the use of dental amalgam—versus a ban—through a greater focus on dental prevention and health promotion, increased research and development on alternatives, and best management techniques for amalgam waste.
FDI, whose key objective is to improve world oral health, supports the approach to dental amalgam as laid down in the future Convention. We are also pleased that the proposed treaty recognizes the need for national programmes to prevent oral disease and calls for more research into developing new alternative materials." 


Mnenje predsednice FDI - Dr Tin Chun Wong, FDI President

The Minamata Convention on Mercury: a breakthrough for the dental profession - See more at: http://www.fdiworldental.org/media/presi..sthash.06wJLVhX.dpuf" title="http://www.fdiworldental.org/media/presi..sthash.06wJLVhX.dpuf">http://www.fdiworldental.org/media/presi..sthash.06wJLVhX.dpuf

citiram:
"Their participation at every stage has demonstrated how strong the voice of dentistry can be when focused on an issue of concern, governed by a coherent strategy and articulated in support of precise objectives. It was certainly gratifying, even at a relatively late stage, to see consensus among governments consensus develop around the phase-down approach to dental amalgam—advocated by FDI, WHO, IADR and IDM—during the fifth and last meeting of the Intergovernmental Negotiating Committee on Mercury (INC5).

For the dental profession, the Minamata Convention on Mercury is not an end-point. On the contrary, it is the beginning of a huge opportunity to demonstrate its commitment to public health and the environment by advocating a new approach to oral health, based on phasing down the use of amalgam, promoting research into new dental materials, managing dental amalgam waste and reducing the need for restorative dental care through prevention.

This is not something that we cannot delay: regions and countries are still moving forward with their separate investigations into the environmental impact of mercury releases and emissions from dental amalgam. At the end of June, for example, the European commission Scientific Committee on Health and Environmental Risks (SCHER) issued an update on its ‘Preliminary Opinion on the environmental risks and indirect health effects of mercury from dental amalgam’, first issued in 2008.

With this in mind, FDI is developing an advocacy toolkit for members of the dental profession on the contents of the Minamata Convention on Mercury and how each individual can contribute towards implementing the profession’s commitments. The guidelines also detail how to explain the provisions of the Convention on dental amalgam to health officials, members of the media and the general public.

I cannot emphasize enough how important this Convention is to the dental profession and I encourage you read the advocacy toolkit and, where applicable, act upon its advice and recommendations."
- konec citata

- See more at: http://www.fdiworldental.org/media/presi..sthash.06wJLVhX.dpuf" title="http://www.fdiworldental.org/media/presi..sthash.06wJLVhX.dpuf">http://www.fdiworldental.org/media/presi..sthash.06wJLVhX.dpuf

lp
DavidS | 28.05.2014 | 15:16
Pri tem "strokovnem" mnenju "strokovnjaka" gre za senzacionalizem. 
Če so predpisi res takšni, da bi morali nositi "skorajda skafander", me prav preseneča, kako prav vsi zobozdravniki gladko ignorira predpise, ki so namenjeni njihovi zaščiti pred "nedvomno dokazani" škodljivosti.
Prepričan sem, da bi zobozdravniki bili v primeru jedrske nesreče v prvi vrsti pri sanaciji posledic, in to v kratkih hlačah, ne pa nekih zaščitnih oblekah.

Kar se tiče dodajanja živega srebra v vodo, poskusite prebrati komentar hhelene. Vem, da je znanost težje razumeti kot populistične primerjave, a vendar....gre za čiste osnove. Poleg tega na koncentracijo snovi v jezeru vpliva prostornina, in ne površina jezera (vem, sliši se malenkostno, ampak, hudič je velikokrat v podrobnostih). 

Skratka, če bi "strokovnjak" imel dejanske strokovne argumente, bi jih lahko prepričljivo navedel, ne pa da se mora zato, da prenese svoje sporočilo publiki, zatekati z senzacionalizmu.

Predvsem mi je zanimivo, da se večkrat pojavi trditev, da je nekaj znanstveno dokazano, nikjer pa nobene povezave na kak kredibilen vir teh dokazov. Poskusil sem najti kaj takšnega na spletu.....brez uspeha....našel sem pa nekaj virov, ki govorijo nasprotno, da je zadeva varna. 

To, da je neko mnenje napisal en zdravnik (ali trije, ali sedem), še ne pomeni, da je to mnenje stroke. Tudi Janez Rugelj se ponaša s kraticami....še več, je dr.med in celo dr.sci.med....pa vendarle ne bo nihče trdil, da so njegove izjave o ženskah "mnenje stroke". 

Da ne bom enak kot tisti, katere kritiziram, bom navedel enega od teh virov. 
http://www.nih.gov/news/pr/apr2006/nidcr-18.htm
Da ne bo treba brati, povzetek: vir je ameriški National institute of Health, ki je mednarodno ugledna institucija, sklicuje pa se na objavo dveh študij v prav tako uglednem Journal of the American Medical Association, ki sta ugotovili, da amalgamske zalivke nimajo negativnih zdravstenih učinkov na otroke...ena študija je bila v Evropi, druga v ZDA....

Zanimivo je tudi, da ob vseh nedvoumnih dokazih o škodljivosti, vir ki ga navajate (FDI) eksplicitno pravi, da zagovarjajo zmanjšanje, in ne prepoved. Če je zadeva tako škodljiva, zakaj ne samo da niso prepovedali, ampak so celo čutili potrebo, da izrecno napišejo, da ne zagovarjajo prepovedi?

Pa še kar se tiče zarot in podobnega.....če bo en zobozdravnik trdil, da je moja srebrna zalivka škodljiva, in jo je treba zamenjati, drugi pa, da je z njo vse ok.....bom prej verjel drugemu....tudi zato, ker od tega nima nobene koristi, tisti prvi pa bo mi za to zaračunal, kot sem videl spodaj, že 35 EUR.

Za konec pa, ne me narobe razumeti....ne trdim, da je absolutno res, da so neškodljive (čeprav verjamem, da dejansko niso škodljive). Sem pa mnenja, da na drugi strani ni nobenih dokazov, da so škodljive, in v odsotnosti konkretnih dokazov, se mi zdi 50mio EUR kar velik denar za "lepe bele".
anekdota | 28.05.2014 | 23:28
 
Pozdravljeni DavidS

Ali gre za senzacionalizem ali ne, bo morda presodila stroka, četudi stroka med seboj ni (bila) enotna. Kljub temu pa je VELIK in vzpodbuden napredek to, da se je 97 držav dogovorilo, da se amalagam zaradi vsebnosti živega srebra iz zobozdravstenih storitev ČIM PREJ odstrani, tudi Slovenija.
Zakaj so to storile lahko laiki glede na sicer zelo različna in nasprotna strokovna mnenja le ugibamo in sklepamo. In ker je del stroke in smo laiki (verjetno v večini) mnenja, da je amalgam škodljiv, ga želimo iz zobozdravstvenih storitev odstraniti in nadomestiti z belimi zalivkami, ki naj bodo neplačljive prav tako, kot so sedaj amalgamske. lp
DavidS | 29.05.2014 | 07:55
In glede na to, da o škodljivosti ni nobenih dokazov, znanstvene študije pa potrjujejo varnost amalgamskih zalivk, moje mnenje ostaja takšno, da je 50 mio EUR, ki bi šli v ta namen, stran vržen denar.....oziroma, v žepe zobozdravnikov vržen denar.

Če se vam in vašim somišljenikom zdijo nevarne, si plačajte bele iz svojega žepa, ne pa da poskušate doseči, da vam to plačujemo vsi davkoplačevalci.

Jutri boste pa zahtevali, da vam plačamo nove LED sijalke za celo hišo, ker se bojite, da vam bo kakšna varčna padla iz rok?
anekdota | 29.05.2014 | 14:53
 
Pozdravljeni DavidS

Izgleda mi, da ne želite sprejeti podanih dejstev o mednarodnem sklepu o opustitvi živega srebra v zobozdravstvu in širše.

Namreč očitno vam mnenje "FDI, WHO, IADR and IDM—during the fifth and last meeting of the Intergovernmental Negotiating Committee on Mercury", podpis sklepov Minamata konvencije s strani 97 držav (vključno s slovenijo), mnenje dela slovenske stroke   mnenje mnogih ljudi, mnenje mnogih medijskih objav in prispevkov, strokovnih pomislekov in izkušenj NI dovolj, zato lahko z lahkoto sklepam, da je temu tako.

Če so za vas zgolj neposredni dokazi trenutnega dela stroke, edino merilo o tem, da je nekaj varno, ki ga upoštevate glede rabe različnih materialov bi rekel, da ste sebe osiromašili drugih razumevanj, občutkov in določanj o tem, kaj je za vas primerno in kaj ne. Namreč v kolikor bi v celotni zgodovini ljudje sledili izključno znanstveni stroki o tem kaj je varno in kako zdraviti, bi svet verjetno bil precej drugačen, saj se je stroka v zgodovini njenega delovanja in trditev o tem kaj je varno in kaj ne nemalokrat "motila"; oziroma je delovala in deluje zgolj iz trenutnega logičnega razumevanja, saj drugače niti ne more glede na omejitve, ki si jih je postavila s principom delovanja; kar pa dodatno zamegljujejo še z interesi kapitala.

K sreči obstaja tudi alternativna medicina in zdravljenje, intuicija ljudi, zdrava pamet in konkretne izkušnje ljudi, da vedno ne sledijo zgolj trenutnim trenutnim "dokazom" dela stroke, temveč tudi sami sebi in lastnim občutkov o tem, kaj in koliko je varno in zdravo. S tem pa ne bi želel zmanjšati pomembnosti vloge stroke in uradnega zdravstva v svetu, saj bi brez njega prav tako svet bil zelo drugačen. Torej zadeva ni čb. Pametni ljudje pogosto pravijo, da je resnica nekje "vmes".

"All things are poison, and nothing is without poison; only the dose permits something not to be poisonous." ~ Paracelsus (1541)
In DOZA je tista, ki določa ali je nekaj zdravo ali škodljivo. In ker je amalgam lahko škodljiv nosečnicam in otrokom, kot laik sklepam, da obstaja zelo majhna meja med tem ali škoduje tudi odraslim. Glede na to, da je meja med odraslo osebo, ošibelo osebo, bolnikom, osebo, ki se sooča z različnimi alergijami, tudi na živo srebrno (alergije, ki naj bi bile v veliki meri prikrite in ne vedno jasno razpoznavne itn) zelo majhna, je še toliko bolj razumeti, da je glede na izbiro drugih človeku bolj varnih materialov v zobozdravstvu, smisel rabe amalgama majhna oz. je nesmiselna.  Ker pa sem laik in zato nima veliko smisla, da se spuščam na poglobljen znanstven nivo, naj nadalje o zadevi presodi Ministrstvo za zdravje, oziroma morda je že glede na to, da je Slovenija podpisnica Minamata pogodbe, kar vam poudarjam in ne slišite. Prav tako pa s tem predlogom vladi sugeriramo vladi in jo vzpodbujamo k veljavitvi tega predloga tudi nekateri državljani RS.

Če vam takšna demokratična ideja in prikaz ni po volji in se zanašate izključno na vam pričakovana točno določna dokazila, ki naj bi jih izgleda da izpostavila točno določena znanstvena inštitucija ki ji zaupate vi, vam pač ni.


Kar se tiče varčnih sijalk v katerih se nahaja živo srebro, Minamata konvencija obravnava tudi te, oziroma se s sklepi nanaša tudi na rabo teh. Kot sem že navedel konvencija zajema tudi uvoz, izvoz, prodajo, izdelavo izdelkov z vsebnostjo živega srebra itn, na mednarodni ravni. Več o konvenciji in sklepih si lahko preberete tukaj: http://www.mercuryconvention.org/Publica..id/3429/Default.aspx
V kolikor vlada ne bo regulirala rabo varčnih sijalk z vsebnostjo živega srebra, bo verjetno kaj kmalu dobila predlog vladi, ki se nanaša tudi na to. Hkrati pa pozabljate, da tukaj NIKJER nihče ničesar ne zahteva, kot ste napisali, temveč govorimo o PREDLOGU vladi.
lp
DavidS | 29.05.2014 | 16:26
Žal imava različne predstave o tem, kaj je to "dejstvo".
Edino dejstvo, o katerem govorite je to, da FDI predlaga zmanjšanje (in pri tem povdarja, da gre za zmanjšanje in ne umik) amalgamskih zalivk, in pa to, da je Slovenija ratificirala konvencijo o zmanjševanju uporave živega srebra. Tema dejstvoma ne oporekam.

Še zmeraj mi niste odgovorili na vprašanje...če je zadeva tako nevarna, zakaj ne predlagajo umika, ampak le zmanjšanje?

Kaj je pri "mojih 50 mio" namišljenega? Gre za oceno....lahko, da je strošek 20, lahko da je 100 mio. Ampak dejstvo je, da so bele zalivke dražje od amalgamskih, zato bo nastal dejanski strošek. Na drugi strani vi govorite o tem, da so MORDA ljudje zaradi tega bolni, in MORDA na tej strani nastajajo stroški....torej, ugibate, brez kakršne koli znanstvene podlage.

Navedel sem vam vir, ki na podlagi znanstvenih študij trdi, da ni negativnih vplivov na otroke. Vaš protiargument je preprosto trditev, da je zadeva škodljiva, utemeljitev pa, da "veliko ljudi tako misli".
Na drugi strani navajate vire, kot so "Opinion on the environmental risks and indirect health effects of mercury from dental amalgam", ki nima nobene veze z vplivom zalivk na človeka, v katerega so vstavljene.

Dejstvo je pač, da pri večini tem ne bova prišla na isto valovno dolžino. Jaz sem človek, ki veliko da na znanost in znanstveno metodo. Zame je dokaz vreden več od domneve. Zame je znanstvena študija verodostojna....še posebej, če je objavljena v najuglednejši medicinski znanstveni reviji v ZDA, verjetno na svetu. Takšnemu viru zaupam. Vi zaupate temu, kar en zobozdravnik (ki bo, mimogrede, z belimi zalivkami služil več, kot služi sedaj z amalgamskimi) objavi na portalu zazdravje.net.  

Ob vsem tem ne trdim, da je amalgam nedvomno neškodljiv.....neškodljivosti namreč ne gre absolutno dokazati, in povsem možno je, kot pravite, da pridemo čez leta do novih dognanj, ki bodo ovrgla trenutno veljavne znanstvene teorije.
Vsekakor pa se mi zdi potratno trošiti denar (velik denar) za nekaj, kar se delu populacije zdi škodljivo, čeprav za to ni konkretnih dokazov. Kot sem že napisal, lahko ta denar veliko bolje porabimo na drugih področjih v zdravstvu v Sloveniji....področjih, kjer zagotovo vemo, da bo naredil nekaj koristnega. Denar namreč ne pada z neba, in na račun večje porabe za zalivke, bo pač prikrajšan nek drug del zdravstva, ali pa bomo plačevali višje prispevke.

Se strinjam, ljudje smo različni, in dobro je, da je tako. To me niti najmanj ne moti.
Nikakor pa se ne strinjam s tem, da bi moral plačevati za takšne stvari....kot tudi na srečo ne rabim plačevati za bioenergetike, zdravilce in numerologe.

Vsak naj ravno tako, kot misli da je prav. In pri tem naj ne pričakuje, da mu bodo to njegovo ravnanje financirali drugi.
Če se vam zdijo amalgamske zalivke škodljive, imate vse možnosti, da si plačate tiste bele, ki so bolj zdrave. Želim le, da ne pričakujete, da vam jih bom plačal jaz.

In če jih bom že moral plačati leta 2020, ne vidim razloga, zakaj bi jih moral plačevati že danes.
anekdota | 31.05.2014 | 00:17
 
Pozdravljeni DavidS

Vsekakor. 
Dobro. FDI predlaga zmanjšanje v članku, v katerem so komentirali Minamata konvencijo. - To lahko razumemo kot potrditev delu tega predloga vladi in sklepom Minamata konvencije. In to je postopno zmanjšanje rabe amalgama in naposled UKINITEV do leta 2020; s tem pa posledično prehod na bele zalivke.

Namreč kaj v praksi pomeni zmanjšanje si lahko različno predstavljamo, zato je mnenje iz navedenega vira članka FDI, kot sem navedel tudi v prilogi tega predloga vladi precej ozko. Hkrati pa sem tukaj med komentarji in citati navedel tudi mnenje predsednice FDI, ki se prav tako v imenu FDI zavzema za podporo sklepov Minamata konvencije, ki pa ZELO JASNO določa, da se raba Amalgama ČIM PREJ zmanjšuje in dokončno ukine do leta 2020.
Najprej pa bo potrebno sklepe konvencije še ratificirati.

Umik in ne popolno odpravo amalgama predlaga FDI zgolj v enem članku, ki je naveden tudi v prilogi predloga vladi, kako je z drugimi mnenji FDI, ki jih nisem podal v prilogi ne vem. Mislim pa, da naknadno podano mnenje predsednice FDI  lahko razumemo kot krovno.

V tem pa ni zgolj samo mnenje FDI, temveč tudi drugih priznanih zobozdravstvenih in zdravstvenih inštitucij, katerih mnenja, mislim da ni smiselno razumeti kot nepomembna. Seveda ne vi in ne jaz nisva uradno kompetentna določati čigavo mnenje je "najpomembnejše" in "najbolj" vredno, kot laik pa vseeno lahko razumem, da podpis konvencije 97 držav in mnenje WHO (vsaj uradno) presega mnoge druge kompetence.

Bele zalivke plačujemo dražje oziroma amalgamske v javnem zdravstvu ne plačujemo. Zakaj je temu tako ne vem. Ali se bo in koliko se bo z zakonodajo in s podpisom Minamata pogodbe spremenilo tudi glede cen materialov, ki se uporabljajo za bele zalivke, tudi ne vem. Prav tako ne vem ali se bo zaradi podpisa Minamata pogodbe cena amalgama oz. živega srebra močno znižala ali zvišala ali pa bo ostala ista do odprave uporabe amalgaskih zalivk. Vse to prepuščam državnim in zdravstvenim inštitucijam ter njihovim ekonomistom. S tem se ne ukvarjam in ta predlog vladi tega ne obravnava.
Moje osebno mnenje o tem sem vam že napisal; to je, da če se proračunski denar zapravlja za vsemogoče bolj ali manj potrebne "neumnosti", mislim, da bo denar porabljen za bele zalivke namesto amalgamskih, dobro porabljen denar. Predvsem preventivno, kar bo verjamem da zmanjšalo nadaljne zdravstvene težave mnogih državljanov RS.  Seveda pa je vprašanje ali je to v interesu nekaterim lobijem, ki si želijo, da je amalgam še vedno v "igri".
Skratka zadevo lahko gledamo iz različnih vidikov, o njej ugibamo, si domišljamo takšne ali drugačne željene ali zarotne scenarije, a dejstvo ostaja, da se bo amalgam zaradi podpisa Minamata konvencije moral umakniti tudi iz slovenskega zobozdravstva; vsaj glede na to, kako jaz razumem sklepe Minamate pogodbe.  Tako torej cena 10, 20, 50 ali 100 M tega dejstva ne spremeni. Spremeni pa dejstov KDAJ in KAKO se bo to zgodilo tudi v sloveniji. In za tiste, ki mislimo, da je amalgam zaradi škodljivih učinkov na zdravje ljudi smiselno čimprej umakniti iz rabe v zobozdravstvu, se zdi to pomembno vprašanje.


Tega ne navajam brez znanstvene podlage. Navedel sem mnenje mnogih uradnih in priznanih mednarodnih inštitucij, ki so mnenja, naj se amalgam iz zobozdravstva odstrani čimprej.  Njihovo mnenje se mi zdi dovolj. Ne potrebujem zahtevnih raziskav, ki jih kot laik verjetno niti razumel ne bi, saj mi podana mnenja organizacij in sklepi Minamata zadostujejo. Vam pač ne zadostujejo, in vi potrebujete dodatne dokaze.
Navedel pa sem vam tudi članek in mnenje International Academy of Oral Medicine and Toxicology , ki JASNO izjavlja, da amalgam MORA ODITI.


Povezavo na članek ki ste ga podali govori o članku objavljenem leta 2006. Od takrat se je na zobozdravstveni sceni tudi že kaj spremenilo. Precej na začetku najinega pogovora sem vam to že napisal, torej da se tudi strokovna mnenja spreminjajo, v sedanjem času velikih možnosti raziskav pa še toliko bolj.

Mnenj da je amalgam neškodljiv je verjamem da veliko. Kljub temu pa so tudi mnenja, ki govorijo obratno. Dejstvo je, da je stroka kar se tiče amalgama (kot tudi v mnogih drugih trditvah) med seboj zelo deljena in nasprtonih si stališč . In tudi to sem vam že tukaj in večkrat pisal.

Naposled v najinih debatah bodisi o GSO, pesticidih, cepljenju, tem ali onem in tako tudi o amalgamu, vedno pristaneva na tem komu verjameva - ali enemu delu stroke ali drugemu delu stroke. In tudi o tem sem vam že v tej debati pisal. - Da smo laiki povsem upravičeno zmedeni, ker tudi stroka sama ni enotna v izjavah, navajanju "dejstvih" oz. je nasprotnih si mnenje o nasprotnih si "dejstvih".  Tako lahko naposled zadevo prepustiva le mnenju Ministrstva za zdravje in vsak zase upava, da bo najini preferenci ugodeno.

Veste, priznati to, da so amalgamske zalivke zdravju škodljive ali celo lahko zdravju zelo škodljive ni kar tako. Posledično se lahko začnemo bolj ukvarjati s kvaliteto cepiv, saj nekatera vsebujejo živo srebro. To NISO nedolžne zadeve. Mislite da bo stroka (kot je FDI itn) kar tako priznala, da so se leta in leta motili in posledično odobravali zastrupljanje ljudi... Lobiji za mnogimi organizacijami so močni in interesi veliki. Za lobiranje in reklamiranje se porablja veliko denarja, tudi v EU. Tudi zato "mlini" prevečkrat meljejo prepočasi in se civilne kot tudi znanstvene pobude ne razrešujejo desetletja.  Skratka tukaj ne gre zgolj samo za amalgam čeprav je ta konkretno izpostavljen. In kadar govorimo o spremembi enega delčka utečenega kapitalskega mehanizma v tem kapitalističnem sistemu, verjetno govorimo o dominah, posledicah, ki se odražajo tudi na drugih področjih. Še posebej kadar govorimo o proračunskem denarju.

Za moje pojme ima veze.


Kot sem napisal. Najini mnenji se razlikujeta že v osnovi. Zame je amalgam škodljiva snov, ki jo je smiselno umakniti iz uporabe čimprej, saj ima na ljudi lahko večje zdravstvene posledice, za vas ni. Iz tega stališča nadaljna debata ni smiselna in je prepuščena mnenju MZZ.


Tudi o tem sem vam pisal. Če nekaj ni nedvomno dokazano da ni škodljivo, še NE pomeni, da tudi dejansko ni škodljivo. In če torej obstaja utemeljen sum tako s strani stroke, mednarodno priznanih inštitucij, kakor velikega dela laične javnosti o tem, da je nekaj škodljivo, nesmiselno za uporabo ali pa vsaj, da bi bilo bolje nadomestiti z drugimi dokazano manj škodljivimi materiali, naj bi v demokratični družbi to bilo dovolj.
 
- Na primer tudi za GSO obstaja prek 2000 dvojno slepih in dodatno strokovnih preverjanj (peer review) ali eksepertnih ocen in posledično konsenza v delu znanosti o tem, da so GSO za zdravje ljudi neškodljivi, toda ali jih v EU imamo in uporabljamo, gojimo? Ali jih ljudje v večini želijo?  Ne, ne želimo jih. K sreči.  Nemalo PRAKSE je pokazalo, da GSO niso tisto, kar je stroka o njih zagotavljala.
- Ker pravite da vas strokovna mnenja zanimajo - članek o kritiki ekspertnega ocenjevanja v znanosti:
"Sistem ekspertnega ocenjevanja v znanosti" - http://druzboslovnerazprave.org/clanek/pdf/1996/21/9/


Mnogi revni si belih, manj škodljivih zalivk NE morejo plačati. Odvisni so izključno od javnega zdravstva, ki pa brezplačno nudi ZGOLJ zdravju škodljive ali zdravju potencialno škodljive amalgamske zalivke, kar se že napisal v prilogi predlogu vladi.
ZATO in zaradi podpisa Minamata pogodbe se zdi razumljivo in smiselno, da se amalgam iz zobozdravstva čimprej odstrani in se ga nadomesti z belimi zalivkami, ki bodo brezplačne, ali pa zalivkami iz materialov, ki bodo ljudem neškodljivi oz. potencialno manj škodljivi, kot pa so materiali iz katerega so amalgamske zalivke.
lp



hhelena | 01.06.2014 | 23:11
Sklenila sem, da se ne bom več vtikala v vašo debato z DavidomS, vendar si ne morem kaj, da ne bi komentirala citirana strokovna(!)  mnenja, ki so mnenja nekoga, ki potencira sebe, da ne rečem, da služi na človeški neumnosti. Zaslužek na belih plombah je neprimerno večji, kot na amalgamu .Menja se jih mnogo bolj pogosto ("zdržijo" povp. 10x manj kot amalgamske) , ker so bolj porozne, zato ni zadostne zapore (intimnega stika med zobom in plombo) - torej v zob laže pridejo bakterije, ki ustvarjajo kisli medij, ki belo plombo raztaplja. 
Amalgam se uporablja množično od leta 1945 do sedaj - do popularizacije belih zalivk. Če bi  amalgamska plomba povzročala zastrupitve, bi se morala pojaviti pandemija zastrupitev  z živim srebrom, posebno še pri otrocih, ki so bolj  občutljivi - PA SE NIKOLI DO SEDAJ N!!!
Znana je le epidemije na Japonskem, kjer je, kot verjetno veste, tovarna izpuščala v morje živosrebrne odplake, zaradi česar so bile zastrupljene ribe in ljudje, ki so jih jedli. (ker je bilo Hg vezano na beljakovine!!!) 

Predpisana zaščita za delo z amalgamom v Sloveniji ne obstoja! Edina predpisana zaščita v Sloveniji za stomatologe se je pojavila s pojavom aids-a in sicer gumijaste rokavice in maska.

hhelena | 01.06.2014 | 23:20
Komentar je izbrisal avtor komentarja.
anekdota | 11.06.2014 | 01:29
 
Pozdravljeni hhelena

Zaslužek - prav tako kot sedaj, torej odviso pri kom. Sedaj nekateri ljudje in nekatera podjetja služijo na amalgamu in živem srebru; prav tako bodo nekatera bolj na na belih zalivkah, ko bodo v bodoče brezplačne.
Ali zdržijo manj je stroka precej različnnih mnenj, vsekakor pa je določeno, da bodo amalgamske ukinjene vsaj do leta 2020.
Torej neglede na kvaliteto enih ali drugih, bodo oz. naj bi bile amalgamske do leta 2020 ukinjene. Iz tega vidika nima dosti smisla debatirati o kvaliteti. Sicer pa sem mnenja, kot je mnenja tudi del stroke, da bi bilo smisleno odkriti in uporabiti nove, boljše in bolj varne materiale.

Mnenje Mirjam Kovačič, dr. dent. med. iz vizita.si/

citiram:
"Lepo pozdravljeni! Amalgam je po vseh študijah, tudi najnovejših še vedno material izbora, kar se tiče trajnosti in dobrega tesnenja zalivke z zobom. Res imajo bele zalivke krajšo trajnostno dobo. Beli materiali se pri strjevanju krčijo, amalgam pa razširi. Zato amalgamska zalivka pri strjevanju robove zatesni. Bel material se pri strjevanju krči. Vendar je način dela – postopek dela z belimi materiali tak, da je tega krčenja čim manj. V kolikor so zalivke majhnega volumna so lahko enako kvalitetne ali celo bolj ustrezne kot amalgamske, saj ne zahtevajo tako obsežne preparacije zoba kot amalgamske. Pri amalgamu je namreč potrebno izdelati drugačno obliko preparacije, pogosto nekoliko obsežnejšo. Beli materiali se vežejo z zobovino delno mehansko (mikroretencijsko) in kemično. Zato si lahko pri uporabi belih materialov dovolimo v istem primeru manj obsežno preparacijo zoba. Pri veliki zalivki, ki seže tudi pod dlesen je zelo težko izdelati kvalitetno belo zalivko, še posebno če dlesen izdatno krvavi. Beli materiali se namreč v prisotnosti vlage ne strdijo popolnoma na delu kjer se ovlažijo, zato tam zalivka ni tesna. Odpornost belih materialov na žvečne pritiske je res manjša kot pri amalgamu. Natančen zobozdravniški pregled lahko enako dobro odkrije karies pri amalgamu kot pri belih materialih. Karies , demineralizirano zmehčano zobovino , ki vsebuje veliko količino bakterij vedno odstranimo v celoti mehansko do trde zobovine. Pri tem si lahko pomagamo tudi s posebnim barvilom, ki obarva le karies, s katerim premažemo področje kjer je karies, in tako precej natančno ocenimo ali smo karies očistili do zdravega. Kadar je karies zelo globok, po razkuževanju najprej dno oziroma najgloblje področje,ki meji na zobno pulpo (živec) prmažemo s posebnimi tekočinami ali nanje damo »zdravilo« , ki je navadno na osnovi kalcijevega hidroksida. Dobijo se v obliki posebnih past, ki se strdijo. To zdravilo pomaga , da se zobna pulpa (živec) ogradi z dodatno, novo zobovino. To pa seveda zahteva svoj čas. Pri tem lahko za čas delovanja zdravila naredimo stalno zalivko ali pa le začasno. O tem se zobozdravnik odloči glede na situacijo. Zobozdravnik navadno že sam oceni, ali lahko v določenem primeru izdela belo zalivko, ki je enako ali bolj kvalitetna kot amalgamska. Le zaupajte mu. LP
Mirjam Kovačič, dr. dent. med"

Verjamem, da vam je težko sprejeti, da ste morda bili zavedeni desetletja oz. pol stoletja in več, kakor tudi večji del stroke o tem, kaj in koliko živega srebra in amalgama je za posameznika varno. Strokovni osebi je težko sprejeti to, da je slepo verjela drugemu delu stroke in se zanašala izključno na nekatre trditve imenovane kot dejstvo. A mislim, da se je smiselno zavedati, da se znanost nadgrajuje in včasih sama sebi "dokaže", da se je v preteklih trditvah motila. Žal pa se le zelo redko zgodi, da posledično kdo primerno odgovarja oz. nosi zakonske posledice.
Glede na kontaminacijo sodobnega okolja, ljudje danes niso izpostavljeni živemu srebru zgolj iz amalgama, temveč se ta nahaja tudi v vodah, hrani, raznih izdelkih itn. Varne mere se določa strokovno, toda le redko kdo te mere za posameznika posebej sešteva oz. sešteva količino živega srebra iz različnih virov, razen konkretne študije, ki jih dodajam v odgovor DaviduS.  Zato lahko razumem, da doza živega srebra v eni amalgamski zalivki, ki je enemu posamezniku manj škodljiva, je lahko drugemu posamezniku zaradi siceršnje večje izpostavljeno bolj škodljiva.

Dejstvo pa je, da se je mednarodna stroka (vključno s slovenijo) odločila amalgam do leta 2020 ukiniti oz. s podpisom pogodbe in s tem sklepov pogodbe Minamata konvencije ČIMPREJ, in to sigurno NE BREZ RAZLOGA. Kako laiki in tudi stroka to lahko razumemo, pa se mi zdi, da ne dopušča prav veliko interpretacij, čeprav se v poglobljenem raziskovanju uradnih mednarodnih strokovnih dokumentov o tem lahko podučimo.

Še toliko večji razlog za ukinitev, saj pravite, da zaščita za delo z amalgamom v Sloveniji ne obstoja; predvsem s strani zobozdravstvenih delavcev, ki so z amalgamom najbolj obremenjeni.

lp
papillon | 28.05.2014 | 13:35
Danes sem doplačal 35€ za belo zalivko na osmici. Mislim, da sem plačal šminko, luksuz. Morda pa se motim?!
Čitajte komentar hhelene.
Sicer sem skeptik, a že dolgo iščem merodajno študijo, ki bi potrjevala, da amalgam verjetno škoduje pacientu.
Dajte, dajte  :-( IN V TEH 90  DRŽAVAH JE DOVOLJENA PRODAJA VARČNIH SIJALK!
anekdota | 28.05.2014 | 23:52
 
Pozdravljeni Papilon

Da, toda v vseh 90 državah vam bodo verjetno tudi povedali, da v kolikor se varčna žarnica razbije, je potrebno prostor čim prej prezračiti ali še bolje, čim prej zapustiti, saj je vdihavanje zraka onesnaženega z živim srebrom iz varčnih sijalk zdravju škodljivo. Verjetno pa se bo glede na sklepe Minamata konvencije začelo postopno zmanjševanje proizvodnje varčnih sijalk, kot tudi njihova prodaja; oz. vsaj do leta 2020, kot so se države s podpisom zavezale.

Zadeva je precej širša, kot pa so le amalgamske zalivke, saj konvencija govori tudi o uvozu in proizvodnji živega srebra izven zdravstvene stroke, ter se opredeljuje na nacionalne ravni držav in gospodarstvo, se ne usmerja zgolj na direktni vpliv živega srebra v zobozdravstvu in amalgamskih zalivkah, temveč se opredeljuje tudi glede in zaradi vplina na okolje ter zdravje ljudi širše. Na primer zaradi onesnaženja vodotokov.

Po navedbah 10% celotnega svetovnega onesnaženja z živim srebrom povzroča raba živega srebra v zobozdravstvu.
lp
papillon | 01.06.2014 | 17:02
A tako? Jst pa verjel človeku, ki je v devedesetih za General Electric razvijal tehnologijo izdelave sijalk, pa sem ga vprašal koliko časa ne bom spal v svoji postelji, če bom v spalnici razbil tako sijalko? Odgovor: Če sem pameten nekaj tednov, če se imam rad, da nekaj mesecev, če se imam zelo rad, pa teh sijalk sploh ne bom uporabljal.
V spalnici in prostorih, kjer redno bivam teh sijalk seveda ni. Imam pa v zobeh, brez večjih skrbi, (tudi) amalgamske zalivke.  
Morda bi bilo dobro preusmerit to paniko okrog Hg na precej resnejše vplive svinjanja ter vpliva na naše zdravje.

AMALGAMSKE ZALIVKE VERJETNO NE PRISPEVAJO NITI 1 KAJ ŠELE 10%. Od kod ta navedba? Ne bi bil pa nič presenečen, če bo samo TEŠ6 prispevala več svinjanja in vpliva na naše zdravje s Hg, kot cela evropa z amalgamskimi zalivkami.
anekdota | 10.06.2014 | 11:18
 
Pozdravljeni papillon

Izjava je napisana (tudi) v prilogi tega predloga vladi, ki ga očitno niste prebrali.
Ponavljam: http://articles.mercola.com/sites/articl..cury-treaty.aspx
citiram:
"Dental amalgam contributes an estimated 10 percent of the overall environmental mercury pollution. Mercury from dental amalgam is released into the air when people are cremated, for example. It also enters soils and waterways, where it becomes a major contaminant of our food supply, similar to what occurred in Minimata."
lp
DavidS | 10.06.2014 | 12:24
Pa spet navedba brez konkretnega vira.
Je to ocena tega gospoda, ali je to ocena na podlagi kakšne dejanske znanstvene študije?

Jaz lahko na svoji spletni strani napišem, da po ocenah sončne elektrarne okolje obremenijo 300% več, kot tiste na premog. In takšna izjava ni vredna nič, če je ne podkrepim z nekim virom te ocene....

Da ne bo pomote....ne pravim, da to, kar piše je res, in ne pravim, da ni res. Pravim, da takšna navedba nima teže, ker ne vemo niti od kod izvira, kaj šele da bi jo bilo možno preveriti.
anekdota | 11.06.2014 | 02:22
 
Pozdravljeni DavidS

Mogoče najdete odgovore v naslednjih povezavah:

** http://en.wikipedia.org/wiki/Dental_amalgam_controversy

** WHO - Mercury in Health Care - http://www.who.int/water_sanitation_heal..curypolpap230506.pdf
citiram: 
"According to a report submitted to the OSPAR Commi ssion (cooperation on the protection of the marine
environment of the North-East Atlantic), in the United Kingdom, annually 7.41 tonnes of mercury from dental
amalgam are discharged to the sewer, atmosphere or land, with another 11.5 tonnes sent for recycling or
disposed with the clinical waste stream. Together, mercury contained in dental amalgam and in laboratory and
medical devices, account for about 53% of the total mercury emissions"

** Scientific Committee on Health and Environmental Risks SCHER
Opinion on the environmental risks and indirect health effects of mercury in dental amalgam 
http://ec.europa.eu/health/archive/ph_ri..docs/scher_o_089.pdf

** Concise International Chemical Assessment Document 50
ELEMENTAL MERCURY AND INORGANIC MERCURY COMPOUNDS:
HUMAN HEALTH ASPECTS
WHO 2003
http://www.who.int/ipcs/publications/cicad/en/cicad50.pdf

** Study on the potential for reducing mercury pollution from dental amalgam and batteries
Final report
European Commission – DG ENV
11 July 2012
- http://bookshop.europa.eu/sl/study-o..ies-pbKH3013440/
- http://iaomt.org/european-commission..;dental-amalgam/
V povezavi IAOMT ali International Academy of Oral Medicine and Toxicology navaja dr. Mercolo kot vir in referenco.

** European Environmental Bureau initial input to the Study on potential for reducing mercury pollution from dental amalgam and batteries, carried out by BIO Intelligence Service for the European Commission
30 September 
http://www.zeromercury.org/phocadownload..5;Battery-Hg.pdf

** Da je zadeva precej širša govori tudi tale članek o izkopavanju srebra in zlata - Quicksilver and Gold: Mercury Pollution from Artisanal and Small-Scale Gold Mining - http://ehp.niehs.nih.gov/120-a424/


Smiselno je razumeti, da živo srebro pridobivajo tudi v drugih državah kjer delovne razmere niso najbolj zdrave in ekološko niso osveščeni do mere kot v razvitem EU. Prav tako je razlika med razvitimi in nerazvitimi državami. V nerazvitih je problem redno vzdrževanje ustne higiene pri prebivalcih, dočim se v razvitih skozi desetletja skrb za zobe popravlja. Zaradi tega se zmanjšuje potreba po dolgotrajnejših amalgamskih zalivkah in se rajši priporoča uporabo belih. S tem pa vzpodbujamo redne preglede in kvalitetno zobozdravstvo. V nerazvitih je problem tudi neprimerna sanacija amalgamskih zalivk.

lp
heizenberg | 28.05.2014 | 09:36
Nihče se očitno ni vprašal, zakaj morajo biti bele zalivke dražje od amalgamskih. So večji stroški pridobivanja materiala ali pa gre zgolj za tržno nišo?
Ddam | 28.05.2014 | 07:44
Srebrne zalivke so katastrofa. Kajti iz njih hlapi živo srebro celo vaše življenje in je zadeva zelo strupena. Celo ne smejo jih dajati nosečnicam, torej zakaj so potem dobre za nas?
O strupenosti je precej tega na internetu.
hhelena | 28.05.2014 | 09:42
Preden pišete take stvari, bi morali poznati malo kemije! Živo srebro je  strupeno, kadar se veže na beljakovine (n.pr. v ribah,........) v amalgamu NE hlapi, ker amalgam je zlitina (živo srebro je že vezano) in se torej NE MORE vezati na beljakovine!
Ste kdaj pomislili, da je strašenje ljudi pred amalgamskimi zalivkami (ne pa pred hrano, ki zares vsebuje škodljivo živo srebro!) in divje propagiranje dražjih belih zalivk (ki so manj obstojne in jih je treba večkrat menjati) propaganda farmacevtske industrije - proizvajalca materialov?
DavidS | 28.05.2014 | 14:17
Z znanostjo boste težko koga prepričali.....jezik znanosti razume približno toliko ljudi, kot svahili. Tukaj omenjati znanost je kot v Vatikanu citirati Koran.

Ko pa je teorije zarote s forumov toliko lažje razumeti.....
LUČ | 27.05.2014 | 15:07
Odličen predlog. Hvala zanj. :) 
Res bi se moglo že kaj zganiti :)
DavidS | 26.05.2014 | 20:29
Bele zalivke so dražje, zato je potrebno doplačilo. Ta znesek je potrebno plačati v vsakem primeru. Lahko je v obliki doplačila, lahko je v obliki nadstandardnih zavarovanj, lahko pa je v obveznem zdravstvenem zavarovanju.

Če bomo strošek prenesli z doplačil/nadstandarda, potem bomo strošek plačevali vsi. Glede na to, da ni pravega medicinskega razloga za bele zalivke, ampak gre za zgolj kozmetiko na praktično nevidnem mestu, gre prej za luksuz kot za osnovno potrebo.

Moje mnenje je, da je bolj smiselno, da luksuz plačujejo tisti, ki ga želijo, kot pa da ga plačujemo vsi.
lipi | 27.05.2014 | 09:19
Ne vem, če je luksuz, da v zobeh ni škodljivega živega srebra. Ok, če je še kakšen neškodljiv material poleg belih zalivk, ki pa je cenejši od belih zalivk, mi ga prosim navedi. Do takrat pa naj bo standard najcenejši neškodljivi material - torej bela zalivka. 
DavidS | 27.05.2014 | 11:34
Dokler imamo na eni strani študije, ki pravijo da amalgamske plombe niso zdravju škodljive, na drugi strani pa nimamo študij, ki bi dokazale nasprotno, gre za luksuz....

Če bi obstajali dokazi, da gre za zdravju škodljive snovi, bi vsekakor šlo za kaj več kot zgolj priporočila o postopnem umiku.

Amalgam prav tako praviloma bolje zaplombira zob, poleg tega ima daljšo življenjsko dobo.

Za konec se dotaknimo še finančne plati predloga. 
Predpostavimo, da dobi povprečen slovenec vsaki dve leti plombo, in predpostavimo, da jih je polovica iz amalgama. To pomeni, da bi vsako leto 500.000 amalgamskih plomb zamenjali z belimi. Glede na to, da so doplačila za bele plombe od 20 EUR naprej, predpostavimo, da bi bil strošek bele plombe 10 EUR višji od amalgamske. Govorimo torej o 5mio EUR letno. Če pri tem upoštevamo še, da je bele plombe potrebno pogosteje menjati, se znesek še poveča.

Govorimo torej o znesku nekje med 5-10 mio EUR letno. Ni malo denarja za nekaj, kar ni ravno nujno potrebno. S tem denarjem bi lahko skrajšali marsikatero čakalno vrsto tam, kjer gre za malo bolj pomembne stvari....
anekdota | 27.05.2014 | 14:16
 
Pozdravljeni DavidS

Davkoplačevlaci plačamo tudi amalgamske zalivke.

Po vaše naj plačujejo luksuz tisti, ki si ga želijo; mislite da si revni ne želijo zdravih in lepih zalivk? Torej po vaše naj jih imajo le tisti, ki si jih lahko privoščijo, revne pa naj se zatruplja še naprej.

Slovenija je podpisnica sklepov Minamata konvencije, ni pa jih še ratificirala.
anekdota | 27.05.2014 | 14:44
 
Pozdravljeni

Mar vam je res tako težko sprejeti, da se študije in tudi strokovna mnenja spreminjajo, da prihajajo nove študije, da zobozdravniki menda le malce več vedo o zadevi kot pa vi.
Mislite da so nekatere EU države opustile rabo živega srebra kar tako, ali pač mislite, da so tudi oni zavedeni.

Ponavljam, sklep o umiku živega srebra je sprejelo 97 držav, vključno Slovenija! - Se vam zdi, da je podlaga za tak sklep kar tako? Ali pa boste morda le sprejeli, da ima živo srebro na organizem lahko prevelike negativne učinke, tako na okolje, tako na zobozdravstvene delavce, živali, pitno vodo itn.

V kolikor zobozdravnik svojega dela odstranitve amalgamske zalivke ter odlaganju živega srebra ne opravi dobro, ga ustrezno ne sanira, kaže na preveliko možnost zastrupljanja vodotokov itn. Kadar pacientom odstranjajo amalgam, si ustno votlino nekateri izplaknejo, voda pa odteče v odtok. Prav tako pa vem za ljudi, ki bi z lahkoto potrdili, da jim amalgamske zalivke niso bile odstranjene primerno.

Glede na to za kakšne vse neumnosti se porabi davkoplačevalski denar, je 10 M letno kapljica v morje glede na možne zdravstvene in ekološke posledice zastrupitve z živim srebrom, za katere se morda porabi še mnogo več davkoplačevalskih sredstev.  Tako to ni noben denar v primerjavi s tem, da se ljudi ne bo več zastrupljajo z živim srebrom.

Sicer pa kaj sploh razglabljam... v prilogi jasno piše, tako s strani Minamata konvencije, tako s strani slovenskih zdravnikov, tako s strani svetovne zdravstvene organizacije... očitno pa vam to tudi to NI dovolj, zagovarjate le tisti del znanosti, ki je po godu vam.


**
citiram iz priloge:
"Pogodba je označila začetek konca uporabe amalgama po svetu, saj predpisuje naj bi vsak narod uvajal postopno zmanjšanje uporabe amalgama. Natančneje naj bi vsaka država upoštevala najmanj dve fazi zmanjšanja amalgama navedeni v pogodbi. Najbolj konstruktivni in učinkoviti izmed korakov so:
- Spodbujati alternative brez živega srebra
- Spremenite učenje v zdravstveno-izobraževalnih ustanovah in ponovno usposobiti zobozdravnike
- Spodbujati programe zavarovanja, ki dajejo prednost odpravljanju zalivk brez amalgama, oz. pred tistimi, ki vsebujejo amalgam

Po ocenah naj bi dentalno živo srebro prispevalo 10 odstotkov celotnega onesnaževanja okolja z živim srebrom."


** Mnenje WHO:
"...iz dela besedila resolucije Izvršnega odpora Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), sprejetega četrtek, 23. januarja 2014, ki je sprejel resolucijo, ki med drugim pozdravlja uradno sprejetje sklepe s strani 97 držav, ki so se Minamata konvencije o živem srebru oktobra 2013 udeležile, in spodbuja države članice (in ustrezne regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje), da sprejmejo potrebne notranje ukrepe, da ČIM PREJ podpišejo, ratificirajo in izvajajo Minamata konvencijo o živem srebru, ter aktivno sodelujejo v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih prizadevanj za izvajanje Minamata konvencije o živem srebru."


** Mnenje "Sebastjana Perka, dr. dent. med., in Mateja Pirtovška, dr. dent. med. 
citiram s spletne strani http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=783 :
" V kolikšni meri so po vašem mnenju amalgami nevarni za naše zdravje?
Amalgam ali „črno“ plombo sestavlja 50 % živega srebra, 22–32 % srebra, 14 % kositra, 8 % bakra in v količinah do 1 % še indij, paladij in cink. Brez dvoma je dokazano, da se iz amalgama sproščajo hlapi živega srebra. Koncentracije so še posebej visoke med vstavljanjem plombe v usta in pri njeni zamenjavi. Izdelan amalgam na temperaturi 37 °C sprošča tudi do 43,5 µg hlapov živega srebra na kvadratni centimeter na dan, in sicer kar nekaj časa po obdelavi. Pri brušenju pa se oblikuje kar zajeten oblak vodnih kapljic, pomešan s slino in snovjo, ki se obdeluje. Obdelava s svedri vodi v nastanek zelo majhnih delčkov amalgama, kar močno poveča skupno površino zlitine in posledično poveča izpostavljenost živemu srebru. Če si ogledamo priporočila za delo z amalgamom, hitro ugotovimo, da snov ne more biti tako nedolžna, kot je dolgo veljalo. Osebje ordinacije bi se, če sledi pravilom, moralo skorajda obleči v „skafander“, da bi se lahko izognilo toksičnemu vplivu predvsem živega srebra. Izpostavljenost se lahko pojavi tudi prek dihal. Kot že navedeno, se pri brušenju tvorijo delci, od katerih jih je 65 % manjših od 1 µm. Delci te velikosti se, ko jih vdihnemo, ugnezdijo globoko v pljučne alveole, kjer počasi sproščajo živo srebro. 
Navodila za delo z amalgamom so izredno stroga in predpisana zaščita je zelo podobna vesoljski obleki. Pri odstranjevanju amalgama se zahteva nujno zbiranje ostankov v zato namenjenih zbiralnikih, ki se nato predajo posebni službi za odvoz, saj se ostanki amalgama tretirajo kot zelo nevaren odpadek. S tovrstnim postopanjem tudi preprečujemo vnos amalgama v naravo in okolje. Ironično, ko pa natlačimo ta isti material v usta, naj bi verjeli, da je varen. Morda pred stoletji zares niso imeli druge izbire. Danes pa obstajajo popolnoma enakovredni in boljši materiali in prav bi bilo, da zobozdravniki priznamo „zmoto“ in se čim prej lotimo saniranja škode, ki jo je ta material povzročil.

 Ali so posledice na zdravje, ki jih povzročajo amalgami ,tudi znanstveno potrjene?
Amalgamska plomba vsebuje v povprečju od 750 do 1.000 miligramov živega srebra. Če tako količino živega srebra dodamo v jezero, veliko približno 40.000 m2, vam bo zaradi nevarnosti prepovedano jesti ribe iz te vode. Res bi bilo veliko sprenevedanje zatrjevati, da to za človeka ne bo imelo posledic.
Znanstveno je namreč dokazano, da živo srebro ves čas izpareva iz plomb v zrak v ustih, te hlape vdihujemo v pljuča in požiramo v prebavila, prek teh poti pa se razporedi po celotnem telesu, kjer se zadržuje zelo dolgo. Dokazano je tudi, da obstaja povezava med količino živega srebra v možganih ter številom in velikostjo amalgamskih plomb v ustih. 
Vemo, da živo srebro prehaja prek posteljice in prizadene nerojenega otroka, koncentrira pa se tudi v materinem mleku. Tako kot druge težke kovine lahko živo srebro ob vstopu v telo spremeni kemične procese in s tem delovanje različnih organskih sistemov. Morda se to na začetku ne pozna, toda tveganje se povečuje s časom izpostavljenosti.« "
- konec citata

lp
DavidS | 27.05.2014 | 15:42
Eno je živo srebro, drugo je amalgam.
Problem amalgama ni varnost oziroma oporečnost le-tega, ampak živega srebra samega. To je tudi za razbrati iz dokumentov, katere navajate.

Obstaja ogromno primerov, ko je določen kemijski element ali spojina škodljiva, v kombinaciji z drugimi elementi/spojinami pa varen za uporabo. Tak primer je tudi Hg. Ni vsaka spojina, ki vsebuje živo srebro, avtomatsko škodljiva.

Če navajate v podporo škodljivosti vrsto člankov z ene spletne strani, potem ta navedba nima prave kredibilnosti. Vsi vemo, da so posamezne spletne strani še bolj kot "mainstream" mediji podvržene pristranskosti. 
In če na eno stran postavimo znanstveno študijo (pa čeprav je stara 20 let....kar v zreli panogi kot je kemija nekako ni ravno "davno nazaj"), na drugo stran pa mnenje dveh oseb na eni spletni strani.....se meni ni težko odločiti, kaj se mi zdi bolj kredibilno.

Še posebej, če gre za spletno stran, ki med novicami vsebuje tudi takšne članke kot so "Pilot pozabil isklopiti chemtraile ob pristanku" (da, isklopiti s črko S), "Alfred Vogel o nastanku raka", kjer prvi stavek pravi, da si "mnogi zatiskamo oči in verjamemo, da še ne poznamo vzroka za nastanek raka" in podobne.....skratka, spletna stran, ki daje močan povdarek na teorijah zarote.

Kar se tiče plačevanja luksuza pa....revni si poleg belih zalivk želijo tudi dopust v Grčiji, iPhone in Audi A6.....pa to še ne pomeni, da sem jaz kot davkoplačevalec pripravljen to financirati....še posebej, ker teh stvari tudi sam nimam (tako kot tudi nimam belih zalivk na zadnjih zobeh)
anekdota | 27.05.2014 | 18:45
 
Pozdravljeni David S

Amalgamske zalivke so sestavljene iz 50% živega srebra.

Kljub temu se 97 držav strinja z ukinitvijo amalgamskih zalivk, vključno s slovenijo, ki je prav tako podpisnica uradno sprejete pogodbe oz. sklepov konvencije Minamata. Ni pa jih še ratificirala. Torej je "stvar" časa, kdaj bomo amalgamske zalivke ukinili. In ta predlog to vspodbuja. Vzpodbuja, da posledično bele zalivke v javnem zdravstvu postanejo v celoti brezplačne, ter nadomestijo sedanje brezplačne amalgamske zalivke, kot so to že storili v nemalo državah EU.

Če po vaše navedba WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) nima teže, potem mislim da nimate dovolj razjasnjenih pojmov čigavo mnenje ima v uradnem strokovnem merilu težo.

Da, nemalo spletnih strani je podvrženo pristranskosti, hkrati pa verjetno njihovih vsebin ni vedno razumeti zgolj črno-belo, češ, da so zgolj pristranske ali zgolj nepristranske, saj se mnoge nanašajo in citirajo uradne izjave, uradna stališča, uradne spletne strani itn.  Med drugim nekaj navedenih spletnih strani kot je recimo uradna spletna stran Minamata konvencije, pač lahko razumemo kot dovolj merodajne in kredibilne.
Seveda me zanima uradno stališče Ministrstva za zdravje, ki je verjetno tudi podpisnik navedene konvencije v imenu državljanov slovenije.

Primerjati belo zalivko z dopustom v Grčiji se zdi slaba primerjava.
Izgleda, da se torej strinjate, da si VSI poslanci, politiki, vsi državni uslužbenci, vključno z zdravstvenimi delavci, od sedaj naprej "dajejo" izključno SAMO amalgamske zalivke, in to le v javnem zdravstvu in NE privatnem, saj jih plačujemo iz davkoplačevalskega denarja in je smiselno, da se ta denarja porabi čim bolj konstruktivno, glede na to, da so amalgamske zalivke po vaše pač povsem zdrave.  -  Tako bodo tudi v praksi pokazali, da z amalgamskimi zalivkami ni pač "nič narobe".  Namreč zakaj je opaziti, da se večina ljudi, ki ima denar odloča za bele zalivke, ko pa bi lahko imeli amalgamske in preko teh le belo prevleko za lepši izgled, saj naj bi bile amalgamske trajnejše. Ob tem gre omeniti, da komentarji nekaterih uradnih zobozdravnikov na spletni strani Vizita.si trdijo, da je z primerno vstavitivjo bela zalivka po trajnosti lahko enakovredna alamgamskim, s tem, da predstavlja manjši riziko za zdravje.

In ker pač že omenjam, konec koncev zakaj si javni uslužbeni sploh popravljajo zobe v privatnem zdravstu, ko pa bi lahko davkoplačevalski denar, plačo, ki jo dobijo od države deloma vrnili nazaj davkoplačevalcem tako, da bi se zdravili in koristili zgolj usluge javnega zdravstva.  Torej ali bomo za tiste, ki se zdravijo v javnem zdravstu uvedli bonuse in tiste, ki v privatnem penale? Ali bomo zdravljenje javnih uslužbencev v privatnem sektorju prepovedali? Verjetno da ne, ker živimo v demokraciji podvrženi kapitalu, kjer ima vsak pravico popravljati si zobe in se zdraviti tam kjer želi, razen tistih, ki nimajo sredstev; ti so pač primorani na zastrupljanje in sivino v zobeh, četudi se o škodljivosti amalgama "čivka" že vrsto let "vsepovsod".
lp
DavidS | 27.05.2014 | 21:00
Nikjer nisem napisal, da mnenje WHO nima teže....seveda ga ima, še večjo težo ima dejstvo, da je to ratificirala tudi Slovenija.
A ponavljam.....glavni problem pri živem srebru je njegovo pridobivanje, predelava in odstranjevanje. Če ste prebrali zadevo, ste vsekakor videli, da se nanaša na živo srebro v celoti. Prav tako nikjer ne trdi, da so amalgamske zalivke zdravju škodljive.
Če vsebujejo živo srebro, to še ne pomeni, da so strupene. Fluor v čisti obliki je na primer strupen plin....pa smo si v mladosti umivali zobe s fluorovo zobno pasto, v ZDA pa ga še danes dodajajo pitni vodi kot sredstvo za preprečevanje kariesa. 

Res je, da moramo do leta 2020 preiti na druge materiale....a do takrat je še 6 let.....pri 5-10mio EUR letno je to slabih 50 mio EUR. Zakaj bi se nam torej mudilo?

Smisel primerjave je bil ta, da je pač dejstvo, da si revni ne morejo privoščiti istih stvari, kot bogati.....ne pa da je zdravstvo in dopust enako pomemben, če ste morda tako razumeli. Če želite ostati na zdravstvenem področju, si revni tudi ne morejo privoščiti, da bi v bolnici doplačali za lastno sobo, pa je to prav tako bolj zdravo, kot če si jo delijo s štirimi bolnimi ljudmi......in ne morejo si privoščiti, da bi jih operiral vrhunski francoski ali argentinski kirurg, ampak so prisiljeni uporabiti domače javno zdravstvo, medtem ko si bogati lahko izberejo najboljše.
Sistem javnega zdravstva mora zagotavljati osnovne zdravstvene storitve vsem, ne glede na premoženjsko stanje. Zato imamo takšen sistem, kot ga imamo. Vse, kar je nad osnovo, pa naj bo plačljivo, saj nam bodo drugače stroški zdravstva ušli z vajeti. Ekonomska realnost je pač takšna, da si ne moremo privošliti, da bi vsi dobili vse najboljše, kar obstaja, na račun javne zdravstvene blagajne. Ker nam potem država od plače ne bo pobrala polovico, ampak 90%.

In tako, kot so na forumih nekateri zobozdravniki mnenja, da so lahko (kar pomeni, da niso vedno) bele plombe enakovredne amalgamskim, drugi zobozdravniki trdijo, da temu ni tako. Zakaj si ljudje (poslanci, da bo po vaše) doplačujejo za bele plombe? Predvsem iz kozmetičnih razlogov....tudi jaz poznam ljudi, ki imajo vse plombe bele....in vsi zato, ker to lepše izgleda, ne pa zato, ker bi jih skrbelo za zdravje.

Povprašajte kakšnega strokovnjaka za zdravstvo, koliko operacij hrvtenice bi lahko izvedli s tem denarjem (kakšno leto ali dve nazaj sem bral, da je čakalna doba za ta poseg v UKC Maribor več kot 3 leta)? Koliko parom bi lahko plačali en ali dva poskusa več za umetno oploditev?
Nič ni zastonj....in če hočemo dati 50 mio EUR za lepe bele zalivke, moramo to tudi plačati....in ker prispevkov za zdravstvo najverjetneje ne bomo dvigovali, bo pač za ta znesek prikrajšan kak drug del zdravstva....kjer bo verjetno zaradi daljših čakalnih dob kdo imel veliko resnejše posledice, kot pa je "kovinski nasmeh".
anekdota | 28.05.2014 | 13:16
 
Pozdravljeni DavidS

Ponavljam, očitno priloge niste dobro prebrali niti mojih nadaljnih komentarjev oz. odgovorov na vaša mnenja.

Citiram še v angleškem jeziku poenostavljen prevod:

* WHO Executive Board adopts resolution on mercury ‐
http://www.mercuryconvention.org/News/WH..id/3604/Default.aspx

"The Executive Board of the World Health Organization adopted on Thursday, 23 January 2014 a resolution pertaining to "Public health impacts of exposure to mercury and mercury compounds: the role of WHO and ministries of public health in the implementation of the Minamata Convention" for forwarding to the Sixty‐seventh World Health Assembly.
Amongst others, the resolution welcomes the formal adoption by States of the Minamata Convention on Mercury in October 2013 and encourages Member States (and, where applicable, regional economic integration organizations) to take the necessary domestic measures to promptly sign, ratify and implement the Minamata Convention on Mercury and to actively participate in national, regional and international efforts to implement the Minamata Convention on Mercury."

‐ Poenostavljen krajši prevod:
Izvršni odbor Svetovne zdravstvene organizacije, sprejet v četrtek, 23. januarja 2014 o resoluciji, ki se nanaša na "vpliv zaradi izpostavljenosti živemu srebru in spojin živega srebra na javno zdravje":  vloga WHO in ministrstev za javno zdravje pri izvajanju konvencije Minamata" za posredovanje 67 skupščine Svetovne svetovnega zdravja.
Med drugim Izvršni odpor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pozdravlja uradno sprejetje sklepe konvencije Minamata, ki so se Minamata konvencije o živem srebru oktobra 2013 udeležile, in spodbuja države članice (in ustrezne regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje), da sprejmejo potrebne notranje ukrepe, da ČIM PREJ podpišejo, ratificirajo in IZVAJAJO Minamata konvencijo o živem srebru, ter aktivno sodelujejo v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih prizadevanj za izvajanje Minamata konvencije o živem srebru." 

----  Torej, da se sklepi konvencije IZVAJAJO ČIM PREJ !!

To NE pomeni šele v letu 2020, ko je končni rok za odpravo amlagamskih zalivk, temveč je to skrajni rok za uveljavitev sklepov te konvencije. Glede na to, da vemo, kako se nekatera kolesja v tej ponekod preveč zbirokratizirani državi obračajo počasi, se zdi predlog tudi iz tega stališča povsem utemeljen.

Ob tem pa je smiselno dodati ZAKAJ je WHO sprejel ta konvencijo. Torej če WHO ne bi mislil, da amalgmaske zalivke zdravju niso škodljive ali vsaj potencialno zdravju škodljive, predvidevam da ne bi navedel, da naj države podpisnice sklepov pogodbe Minamata konvencije, ČIM PREJ IZVAJAJO njene sklepe.

Ekonomska realnost je lahko tudi takšna, da ima zaradi amalgamskih zalivk morda veliko ljudi zdravstvene težave, kar zdravstvo in davkoplačevalce morda stane VEČ, kot pa če bi uvedli zgolj bele zalivke (čeprav je uradno mnenje iz ene izmed konvencij zobozdravstvene stroke, da tudi bele zalivke niso preveč zdrave; prav zato se išče nove materiale za rabo v zobozdravstvu).
Ob tem pozabljate, da so nekateri pomembni sklepi konvencije tudi naslednji:

1. - Spodbujati alternative brez živega srebra
2. ‐ Spremenite učenje v zdravstveno‐izobraževalnih ustanovah in ponovno usposobiti zobozdravnike
3. ‐ Spodbujati programe zavarovanja, ki dajejo prednost odpravljanju zalivk brez amalgama, oz. pred tistimi, ki vsebujejo amalgam
4. Po ocenah naj bi dentalno živo srebro prispevalo 10 odstotkov celotnega onesnaževanja okolja z živim srebrom.

Torej:
1. SPODBUJATI  uporabo NEamalgamskih zalivk
2. SPREMENITI UČENJE IN PONOVNO USPOSOBLJANJE zobozdravstvene stroke
3. birokratski proces, ki bo za implementacijo najverjetneje poteboval kar nekaj časa, zato se zdi smiselno, da se prične država z njim ukvarjati čimprej
4. Onsnaženje pitne vode ima vpliv na širše okolje in ekosisteme in se ga deloma ne da izmeriti kar tako, temveč se posledice na zdravje živih organizmov pokažejo šele dolgoročno

Vedno lahko tehtamo kaj je bolj prioritetno od drugega, očitno pa je odtehtal čas tudi amalgamu in so se tako Slovenija in drugih 96 držav, kot Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odločili, da bodo ČIM PREJ začele z izvajanjem sklepov Minamata konvencije.
lp
opazovalka | 05.06.2014 | 15:11
Vidim, da ste "doma" na raznih področjih saj vaše komentarje vidim pri raznih temah, a se ne strinjam z vami.. Le zakaj ne bi smela imeti belih plomb, ko pa so mi zobje zaradi zdravil uničeni? Ja, boste rekli, da sem sama kriva, da sem zbolela in to za dedno boleznijo...Naj se varčuje raje drugod saj vsak dan vidimo na vseh področjih veliko negospodarnega ravnanja  z našim davkoplačevalskim denarjem. Npr. le zakaj morajo goreti vse večere močne luči na stadionih za nekaj nogometnih navdušencev - naj si to plačajo sami, saj to ni življenjsko nujno, se vam ne zdi.  
DavidS | 05.06.2014 | 15:51
Ummm....kot prvo, nihče vam ne prepoveduje belih zalivk. 

Kot drugo, stadioni se osvetljujejo z denarjem klubov, in ne z davkoplačevalskim denarjem.