Prijava z OpenID | Ste pozabili svoje geslo? | Registracija


Za skupno blaginjo ter obstoj države
 
Miki123
Ogledov: 657
Predlog poslan 15.11.2013
Odziv pristojnega organa objavljen najkasneje: 14.01.2014
Zadnja sprememba 14.11.2013 19:15:00

  Predlog   Število glasov   Komentarji (7)   Popravki predloga  

Predlagam Vladi RS, da:
1. ukine študentske servise in študentsko delo
Študentsko delo ima za delojemalca (študenta ali dijaka) poleg nekaj mesečnega zaslužka le slabe plati: Ne šteje se mu delovna doba, nima bonitet kot redno zaposleni, je izkoriščen. Seveda se vsem mladim lepo zdi, če nekaj sam zasluži, toda študentsko delo je le oblika suženjstva, ki ima negativne učinke tudi na splošno: Vsak delodajalec raje zaposli študenta, ker ga to pride ceneje in kadarkoli ga lahko nadomesti. Brez potrebe je govoriti o tem, da se s tem krade prosta delovna mesta tistim, ki bi radi redno delo za nedoločen čas. Zaradi velike krize se tudi pojavlja problem t.i. "statusarjev", tj. študentov, ki se vpišejo na višje in visoke šole le zato, da bi tako prišli do statusa študenta in zavarovanja, ne pa zaradi interesa po večji izobrazbi. S tem se dela škoda tudi bodočim generacijam, saj se pogosto ne morejo vpisati na željeno mesto. Seveda ne smemo pozabiti tudi posameznikov iz revnejših družin, ki delajo preko študenta le zato, da lahko omogočijo preživetje sebi in svojim družinam. Zato predlagam, da se vsakomur, ki izhaja iz revne družine, omogoči zadosti veliko štipendijo za čas šolanja, da si pokrije stroške prevoza do šole, stroške enega toplega obroka in vsaj večji del stroškov za nakup šolskih potrebščin. Seveda se vsak ob tem predlogu zamisli: Od kje pa denar za vse to? No, to bom poskusil pojasniti z naslednjo točko.
2. omogoči redne zaposlitve z nižjo obdavčitvijo dela
Delo v Sloveniji je preveč obdavčeno. To je neizpodbitno dejstvo, saj se deloma tudi zaradi tega tuji investitorji ne odločajo za investiranje v slovenska podjetja. Predlagam, da se zniža obdavčitev dela (obvezni prispevki) za vsaj 30 %. S tem se razbremeni delodajalce, hkrati pa poveča možnosti, da se vsak posameznik po končanem šolanju zaposli za nedoločen čas. S tem se tudi pokaže priložnost, da si posameznik po koncu šolanja pridobi finančno neodvisnost od staršev, si lažje pridobi stanovanjski kredit in hkrati tudi poveča možnost za ustvarjanje in preživljanje svoje nove družine. V Nemčiji imajo prav poseben sistem -  imajo takoimenovane "Berufschule" - šole, v katerih se posameznik izuči za določen poklic. V pogovoru z enim od dijakov na taki šoli sem ves pozitivno šokiran izvedel, da se po končani šoli sploh ne namerava vpisati na fakulteto, temveč ima že sklenjeno pogodbo z delodajalcem, da ga ta zaposli za nedoločen čas, plačo pa ima v prvih mesecih minimalno zakonsko določeno, nato pa se stopnjuje skoraj do dvojne vrednosti. V Nemčiji namreč v takih 3-letnih šolah vrhunsko izobrazijo dijake za specifičen poklic, vsak dijak pa že v prvem letniku s pomočjo šole sklene pogodbo z delodajalcem, ter vsako leto opravi določeno število ur prakse pri delodajalcu in se na ta način tudi usposobi za delovno mesto. Delodajalac se zaveže, da bo dijaka po uspešno končanem šolanju zaposlil. Delodajalca stumulira tudi država, ki mu za ta dogovor ponudi določene ugodnosti pri davčnih obveznostih.
3. usmerja dijake v določeno poklicno smer
Prav iz prej navedenega primera predlagam, da se po končani osnovni šoli vsakega učenca na podlagi tako miselnih kot tudi praktičnih testov preizkusi, kaj mu najbolj leži in kaj ga veseli. Na podlagi tega naj se vzpostavi prejšnjemu primeru podoben sistem, da se po končanem srednjem šolanju pridobi kvalificirana delovna sila z visoko zaposljivostjo. Imamo preveč raznih kvazistrokovnjakov, diplomiranih družboslovcev in ostalih nezaposljivih kadrov. Če hočemo imeti kakšne upe za prihodnost, naj se vzpodbuja kreativnost, disciplina in sodelovanje. Število vpisnih mest za družboslovne fakultete naj se zmanjša za 90 %, vpis na ekonomsko fakulteto naj se omeji za 70 - 90 %. Imamo preveč izobražene sile na nekaterih področjih, izgubljamo pa tudi sposobne ljudi oz. takoimenovani "beg možganov".
4. Zmanjša naj se samoprispevke za samostojne podjetnike
Prispevki za samostojne podjetnike so previsoki. Z zmanjšanjem se bo gotovo povečalo število samozaposlenih, ki bodo ponujali kvalitetne storitve po manjših cenah, povečal se bo BDP in kupna moč.
5. v politiki se naj uvede nove omejitve glede poslanskih mest
Ta točka vam bo šla še posebno v nos, toda za dobro države je nujno, da se predlog sprejme. V Sloveniji imamo preveč poslancev. Število poslanskih mest naj se zmanjša za polovico, plača poslanca naj se deli na fiksni del (zakonsko minimalna plača) + variabilni del (variira glede na aktivnost, uspešnost poslanca, prizadevanje za splošno blaginjo prebivalstva). Zakonsko naj se omeji doba poslanca na največ 10 let, potem pa se ga naj preusmeri na drugo delovno mesto izven javne uprave. Preveč imamo namreč ljudi, ki že od osamosvojitve dalje sedijo v parlamentu, a si ne prizadevajo za korist javnosti in volilcev, temveč le za osebno korist in korist ljudi v ožjem krogu.
6. Zaposleni v javni upravi naj imajo kosovno mezdo
Preveč imamo ljudi, zaposlenih v JU, ki le sedijo na svojih stolčkih in za minimalni prispevek dela prejemajo prevelike plače. Zato naj bodo plačani po sistemu kosovnih mezd (fiksni + variabilni del), pri katerem naj fiksni del predstavlja zakonsko minimalno plačo, variabilni del pa naj predstavlja uspešnost na delovnem mestu. S tem se izognemo prevelikim stroškom ter motivira zaposlene, da dejansko dobro opravljajo svoje delo.

Za dobro Slovenije sprejmite ta program, naj se pozabi na levo-desne politične spletke ter nekaj dejansko dobrega naredi za dobro vseh. Nenazadnje, oblast je zato, da služi in predstavlja ljudstvo.

Lep zimski pozdrav vam želi brezposelni državljan Republike Slovenije.


Ključne besede nezaposlenost, študentsko delo, študij, izobrazba, prispevki
Kategorija: Splošno


Zadnji komentarji:

Nezadovoljen | 22.11.2013 | 08:49
Večinoma sicer podpiram, vendar pa:
1. študentsko delo ukiniti, ali pa obdavčiti enako kot redno delo. Zadnje spremembe so prinesle izplačilo odpravnine tudi za delo za določen čas. Isto bi moralo veljati tudi za študentsko delo. 
2. in 3. Z rešitvijo iz prve točke bi se povečali prilivi v proračun; posledično bi se lahko zmanjšali prispevki ostalih zaposlenih. 
Kar pa se tiče primera iz Nemčije - izgleda da ste še mlad. Jugoslavija (kakor nekateri rečejo gnila) je imela dokaj razvit izobraževalni sistem v poklicnih šolah (vajenci, ali uradno dualno izobraževanje) , kar je točno isto kar vas je pozitivno presenetilo v Nemčiji. Ravno tako je imela sistem srednjega strokovnega šolstva. Po osamosvojitvi pa so po teh šolah padli z blatom in kamenjem, da so ničvredne in so jih po vrsti spreminjali v različne gimnazije. Posledice so sedaj tu - preveliko število študentov na raznih (recimo neproizvodnih) fakultetah.
4. Ne vidim razloga, zakaj bi samostojni podjetnik plačeval manjše prispevke, kot jih plačujejo redno zaposleni. Pa nimam nič proti s.p.-jem. Če ne more ustvariti dovolj zaslužka, s katerim bi zaslužil vsaj za minimalno plačo in prispevke, potem se lahko le vprašamo, čemu je odprl s.p., ali pa, ali je njegova prodaja res vsa registrirana.
5. in 6.  Kot je že nekdo dejal, OK, a kdo bo ocenjeval količino za variabilni del? Večina, ki danes zasedajo neko delovna mesta v javnem sektorju, in so do njega prišli preko zvez in poznanstev, so večinoma rangirani v vodje; ustrezno temu, da "opravičijo" svoj obstoj, so si ustvarili "pod-vodje" in "pod-pod-vodje" itn. Kdo bo zdaj tisti, ki bo lahko nevtralno ocenjeval? Pa ne razumite me narobe - javni sektor je potreben in ne zagovarjam stališča, da ga ja treba kar na oko zmanjšati za xx%
Ivan Peter Benko | 20.11.2013 | 09:23
Družbe so ustanovljene za trajno opravljanje dejavnosti torej tudi delo ima trajni značaj. Študentsko delo je le občasno delo, kar se zlorablja in spreminja v nesprejemljivo trajno ponavljanje občasnega zaposlovanja v obliki študentskega dela. Inšpekcija za delo bi morala kaznovate takšne delodajalce in odrediti redno zaposlovanje delavcev.
rogixl | 20.11.2013 | 07:41
Rešitev je samo v novih delovnih mestih in in rasti BDP. 
seba | 16.11.2013 | 02:35
1. ali pa odpre "studentsko" delo vsakemu, stvar deluje, delo dobis. edino kar je narobe je npr. da tezko dobis stroske za prevoz (ko to zahteva sluzba) ipd. zadeve. 

2. rednih del ni več, niti ne bo tudi z ne vem kakšnim dekretom.

3. Lahko imaš še ne vem kakšne strokovnjake, brez marketinga ipd. ne boš daleč prišel. Hočeš nočeš to je tudi zelo pomembno.

4. vse prispevke, samoprispevke, članarine, takse, zavarovanja in podobne eufemizme naj se ukine in spremeni v enotni davek. tako bomo vsaj vedli, koliko smo obdavčeni.

5. in 6. ok, ampak kdo in kako bo to ocenjeval?
DavidS | 16.11.2013 | 13:20
1. Temu predlogu se je pred par leti reklo "malo delo" in je žal klavrno propadel.
DavidS | 15.11.2013 | 16:27
Kako si v praksi predstavljate za tretjino nižje prispevke od plač (in samozaposlenih?
Bi za teh 30% znižali pokojnine in izdatke za zdravstvo?

Strinjam se, da so davki in prispevki pri nas katastrofalno visoki, in da bi bilo za dolgoročno gospodarsko rast koristno, če bi se znižali....ampak za njihovo znižanje je treba najprej marsikaj narediti na odhodkovni strani. In ker se pri nas nikomur ne more odvzeti nobenega privilegija, odhodke proračuna iz naslova plač zaposlenih pa diktirajo sindikati javnega sektorja....se to v neki omembe vredni meri verjetno nikoli ne bo zgodilo.
Miki123 | 15.11.2013 | 16:37
Seveda se pri nas ne more nikomur odvzeti privilegijev... kdaj nazadnje smo videli politično stranko, ki ni imela že znanih goljufov za predstavnike? Namesto, da bi vsi stopili skupaj, se prepiramo za ideologije in o tem, kdo je zmagovalec 2. svetovne vojne. Lepo vas prosim, kaj vam ni jasno. Smo leta 2013 (oz. kmalu 2014), pa se po modelu "deli in vladaj" kontrolira z ljudmi. Vem, naša država je majhna, vsi se poznamo preko nekoga, ampak namesto klasičnega slovenskega "nož v hrbet" in naše zavisti bi lahko nekaj storili za napredek. Če bo šlo tako naprej, kot do sedaj, je država obsojena na propad in nič je ne bo rešilo. Ljudje brez služb, gospodarstvo zakreditirano in insolventnost povsod, kamor se obrneš. 

Moji protikrizni predlog št.1

Predlagam Vladi RS, da:
1. ukine študentske servise in študentsko delo
Študentsko delo ima za delojemalca (študenta ali dijaka) poleg nekaj mesečnega zaslužka le slabe plati: Ne šteje se mu delovna doba, nima bonitet kot redno zaposleni, je izkoriščen. Seveda se vsem mladim lepo zdi, če nekaj sam zasluži, toda študentsko delo je le oblika suženjstva, ki ima negativne učinke tudi na splošno: Vsak delodajalec raje zaposli študenta, ker ga to pride ceneje in kadarkoli ga lahko nadomesti. Brez potrebe je govoriti o tem, da se s tem krade prosta delovna mesta tistim, ki bi radi redno delo za nedoločen čas. Zaradi velike krize se tudi pojavlja problem t.i. "statusarjev", tj. študentov, ki se vpišejo na višje in visoke šole le zato, da bi tako prišli do statusa študenta in zavarovanja, ne pa zaradi interesa po večji izobrazbi. S tem se dela škoda tudi bodočim generacijam, saj se pogosto ne morejo vpisati na željeno mesto. Seveda ne smemo pozabiti tudi posameznikov iz revnejših družin, ki delajo preko študenta le zato, da lahko omogočijo preživetje sebi in svojim družinam. Zato predlagam, da se vsakomur, ki izhaja iz revne družine, omogoči zadosti veliko štipendijo za čas šolanja, da si pokrije stroške prevoza do šole, stroške enega toplega obroka in vsaj večji del stroškov za nakup šolskih potrebščin. Seveda se vsak ob tem predlogu zamisli: Od kje pa denar za vse to? No, to bom poskusil pojasniti z naslednjo točko.
2. omogoči redne zaposlitve z nižjo obdavčitvijo dela
Delo v Sloveniji je preveč obdavčeno. To je neizpodbitno dejstvo, saj se deloma tudi zaradi tega tuji investitorji ne odločajo za investiranje v slovenska podjetja. Predlagam, da se zniža obdavčitev dela (obvezni prispevki) za vsaj 30 %. S tem se razbremeni delodajalce, hkrati pa poveča možnosti, da se vsak posameznik po končanem šolanju zaposli za nedoločen čas. S tem se tudi pokaže priložnost, da si posameznik po koncu šolanja pridobi finančno neodvisnost od staršev, si lažje pridobi stanovanjski kredit in hkrati tudi poveča možnost za ustvarjanje in preživljanje svoje nove družine. V Nemčiji imajo prav poseben sistem -  imajo takoimenovane "Berufschule" - šole, v katerih se posameznik izuči za določen poklic. V pogovoru z enim od dijakov na taki šoli sem ves pozitivno šokiran izvedel, da se po končani šoli sploh ne namerava vpisati na fakulteto, temveč ima že sklenjeno pogodbo z delodajalcem, da ga ta zaposli za nedoločen čas, plačo pa ima v prvih mesecih minimalno zakonsko določeno, nato pa se stopnjuje skoraj do dvojne vrednosti. V Nemčiji namreč v takih 3-letnih šolah vrhunsko izobrazijo dijake za specifičen poklic, vsak dijak pa že v prvem letniku s pomočjo šole sklene pogodbo z delodajalcem, ter vsako leto opravi določeno število ur prakse pri delodajalcu in se na ta način tudi usposobi za delovno mesto. Delodajalac se zaveže, da bo dijaka po uspešno končanem šolanju zaposlil. Delodajalca stumulira tudi država, ki mu za ta dogovor ponudi določene ugodnosti pri davčnih obveznostih.
3. usmerja dijake v določeno poklicno smer
Prav iz prej navedenega primera predlagam, da se po končani osnovni šoli vsakega učenca na podlagi tako miselnih kot tudi praktičnih testov preizkusi, kaj mu najbolj leži in kaj ga veseli. Na podlagi tega naj se vzpostavi prejšnjemu primeru podoben sistem, da se po končanem srednjem šolanju pridobi kvalificirana delovna sila z visoko zaposljivostjo. Imamo preveč raznih kvazistrokovnjakov, diplomiranih družboslovcev in ostalih nezaposljivih kadrov. Če hočemo imeti kakšne upe za prihodnost, naj se vzpodbuja kreativnost, disciplina in sodelovanje. Število vpisnih mest za družboslovne fakultete naj se zmanjša za 90 %, vpis na ekonomsko fakulteto naj se omeji za 70 - 90 %. Imamo preveč izobražene sile na nekaterih področjih, izgubljamo pa tudi sposobne ljudi oz. takoimenovani "beg možganov".
4. Zmanjša naj se samoprispevke za samostojne podjetnike
Prispevki za samostojne podjetnike so previsoki. Z zmanjšanjem se bo gotovo povečalo število samozaposlenih, ki bodo ponujali kvalitetne storitve po manjših cenah, povečal se bo BDP in kupna moč.
5. v politiki se naj uvede nove omejitve glede poslanskih mest
Ta točka vam bo šla še posebno v nos, toda za dobro države je nujno, da se predlog sprejme. V Sloveniji imamo preveč poslancev. Število poslanskih mest naj se zmanjša za polovico, plača poslanca naj se deli na fiksni del (zakonsko minimalna plača) + variabilni del (variira glede na aktivnost, uspešnost poslanca, prizadevanje za splošno blaginjo prebivalstva). Zakonsko naj se omeji doba poslanca na največ 10 let, potem pa se ga naj preusmeri na drugo delovno mesto izven javne uprave. Preveč imamo namreč ljudi, ki že od osamosvojitve dalje sedijo v parlamentu, a si ne prizadevajo za korist javnosti in volilcev, temveč le za osebno korist in korist ljudi v ožjem krogu.
6. Zaposleni v javni upravi naj imajo kosovno mezdo
Preveč imamo ljudi, zaposlenih v JU, ki le sedijo na svojih stolčkih in za minimalni prispevek dela prejemajo prevelike plače. Zato naj bodo plačani po sistemu kosovnih mezd (fiksni + variabilni del), pri katerem naj fiksni del predstavlja zakonsko minimalno plačo, variabilni del pa naj predstavlja uspešnost na delovnem mestu. S tem se izognemo prevelikim stroškom ter motivira zaposlene, da dejansko dobro opravljajo svoje delo.

Za dobro Slovenije sprejmite ta program, naj se pozabi na levo-desne politične spletke ter nekaj dejansko dobrega naredi za dobro vseh. Nenazadnje, oblast je zato, da služi in predstavlja ljudstvo.

Lep zimski pozdrav vam želi brezposelni državljan Republike Slovenije.


Ključne besede: nezaposlenost, študentsko delo, študij, izobrazba, prispevki