7. 11. 2013
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in prostor
Trenutni prihodki družbi DARS d.d. ne omogočajo prihodnjega servisiranja dolga, niti ne zadostujejo prihodnjim stroškom financiranja iz reprogramiranja in refinanciranja dosedanjih bančnih posojil. Na eni strani se družba DARS d.d. sooča z izjemnim finančnim dolgom, na drugi strani pa s kazalniki, ki jo uvrščajo med prihodkovno manj uspešne operaterje avtocestnega omrežja v regiji. Tako dosega zgolj 6% stopnjo donosa prihodkov na sredstva (avstrijski ASFINAG npr. 12%). Glede na navedeno je potrebno z različnimi ukrepi, tako s spremembami cenovne politike na področju cestninjenja osebnih in tovornih vozil kot tudi na področju racionalizacije poslovanja družbe DARS d.d., zagotoviti družbi DARS d.d. zadostna finančna sredstva, ki bodo družbo po finančnih kazalnikih približala primerljivim podjetjem v regiji, hkrati pa ji s tem zagotovila zadostna finančna sredstva za tekoče servisiranje dolga.
Iz že navedenih razlogov je Vlada Republike Slovenije na področju cestninjenja osebnih vozil med drugim uvedla tudi nov vinjetni razred v katerega se razvrščajo vozila, katerih višina nad prvo osjo presega 1,30 m. Pri iskanju možnih kriterijev razlikovanja smo iskali različne možne rešitve, ki bodo predstavljene v nadaljevanju, vendar se je kot najustreznejša rešitev izkazala višina vozila nad prvo osjo. Pri iskanju kriterija razlikovanja smo proučevali tako težo vozila, število osi kot tudi namen uporabe vozila. Ugotovili smo, da vozil, za katere velja vinjetni sistem cestninjenja, ni mogoče razlikovati glede na težo vozila, ker velja vinjetni sistem cestninjenja za vsa vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg. Če vozilo presega največjo dovoljeno maso 3.500 kg, to pomeni, da v skladu z veljavno zakonodajo izpolnjuje vse pogoje za tovorno vozilo in se cestnini po sistemu cestninjenja tovornih vozil, torej glede na prevozno razdaljo z ustavljanjem na cestninski postaji. Prav tako ni mogoče razlikovanje glede na število osi, saj imajo v pretežnem delu vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, dve osi. Pri iskanju ustreznega kriterija razlikovanja predmetnih vozil smo proučevali tudi možnost razlikovanja vozil glede na njihov namen, torej glede na opravljanje gospodarske dejavnosti. Pri tem se je izkazalo, da takšno razlikovanje ni mogoče, saj je ugotavljanje opravljanja gospodarske dejavnosti pri tujih uporabnikih praktično nemogoče, po drugi strani pa bi takšen kriterij privedel do morebitnih zlorab, saj bi se lahko uporabniki, ki imajo danes vozila registrirana na svoja podjetja, odločili za registracijo teh vozil oziroma prenos lastništva na svoje ime (torej na fizično osebo). Po proučitvi vseh možnih kriterijev razlikovanja je bil kot optimalna rešitev sprejet kriterij o višini vozila nad prvo osjo, merjeno skozi simetralo osi pravokotno na podlago. Pri tem poudarjamo, da takšna klasifikacija vozil ni nobena novost. Pri nas se je takšna klasifikacija uporabljala od leta 1972 do 1.7.2008, do uvedbe vinjet, kar pomeni, da je uporabljeni kriterij dodobra uveljavljen oziroma prepoznaven. Slovenija se je pri uvedbi novega vinjetnega cestninskega razreda zgledovala tudi po pravni ureditvi v drugih državah članicah EU (npr. Italija, Francija, Portugalska, Španija in Hrvaška).
Družba DARS d.d. pripravlja seznam avtomobilov, ki spadajo v nov vinjetni razred in bo uporabnikom služil kot pripomoček pri nakupu predpisane vrste vinjete za posamezen cestninski razred. Kljub temu pa bodo lahko nadzorni organi pri izvajanju nadzora nad pravilno uporabo vinjet v skladu s svojimi pooblastili preverjali višino vozila z ustreznimi merilnimi napravami.