8. 10. 2013
Odziv Ministrstva za finance
Javnonaročniška zakonodaja določa, da mora naročnik praviloma postopek javnega naročanja izvesti tako, da razpisno dokumentacijo in povabilo k oddaji ponudb objavi na portalu javnih naročil, če gre glede na vrednost za večje naročilo, pa tudi v Uradnem listu EU. Postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko naročnik izvede izjemoma in le v primeru, da so izpolnjeni za to pogoji, ki so taksativno našteti v zakonu.
V primeru dodatnih dobav blaga oziroma dodatnih storitev ali gradenj lahko naročnik uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave, če:
- bi zaradi zamenjave dobavitelja in dobave dodatnega blaga z drugačnimi tehničnimi lastnostmi nastalo neskladje ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;
- so dodatne storitve ali gradnje nastale zaradi nepredvidenih okoliščin in jih tehnično ali ekonomsko ni mogoče ločiti od prvotnega naročila oziroma so nujno potrebne za dokončanje javnega naročila.
Pri tem zakon določa, da skupna vrednost dodatnih storitev ali gradenj ne sme presegati 30 % vrednosti prvotnega naročila, čeprav zakonodaja EU določa višji odstotek (50 %).
Z namenom zagotavljanja večje transparentnosti v postopkih s pogajanji brez predhodne objave in učinkovitega pravnega varstva zoper morebitne kršitve pri oddaji javnih naročil zakon določa, da morajo naročniki pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila v tovrstnih postopkih na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu EU objaviti posebno obvestilo, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost¸, neupravičeno izločeni ponudniki pa lahko vložijo zahtevo za varstvo svoje pravice, da sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila.
Da bi zamejili sklepanje aneksov oziroma uvedli več nadzora, je bilo z zadnjimi spremembami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo) uvedeno tudi obvezo soglasje nadzornega organa pred sklenitvijo dodatka k pogodbi, če se z njim spreminja predmet pogodbe, in sicer ne glede na to, ali se spreminja obseg predmeta naročanja, cena ali vrednost pogodbe. Na ta način se zagotavlja večja transparentnost ter bolj preudarno in objektivno naročanje dodatnega blaga, storitev in gradenj ob upoštevanju temeljnih načel javnega naročanja.
Všečen predlog, ki mu bo tudi vlada rada potrdila, a s figo v žepu.
Sklepanje aneksov za dodatna dela že sedaj zelo omejeno, kar pa prav nič ne vpliva na večjo gospodarnost pri javnih razpisih.
Naročnik se pred aneksi enostavno zavaruje tako, da razpiše npr. 30% večje količine, kot so dejansko potrebne in iz rezerve financira dodatna dela. Aneksa ni, vse je po zakonu, raja pa zadovoljna!
Samo na tak način ne more priti do tega, da se izbere prijatelj, ki da začetno ponudbo pod ceno, ker ve, da jo bo potem z aneksi naredil dobičkonosno.
Sicer pa...kakšne večje količine? O tem se lahko pogovarjate pri potrošnem materialu in podobnem, kjer nekdo pač naroči 1000 sponk namesto 500. In kaj bo potem po treh letih z nekaj tisoč listi papirja in 10.000 sponkami v predalu?
Kaj bo pri obnovi neke ceste razpisal 1000 metrov namesto 700? Bo pri gradnji onkološke klinike razpisal dve zgradbi namesto ene?
Na primer:
Pri cesti bo razpisano 70% izkopa v skali in 30% v mehki zemljini, ob izvedbi se bo "pokazalo", da je izkopa v skali le 10%.
Pri onkološkem inštitutu bo razpisano temeljenje na pilotih, ob izkopu gradbene jame pa se bo "izkazalo", da se lahko izvedejo bistveno cenejši plitvi temelji.
Mislim (oziroma vsaj upam), da je vse skupaj vendarle nekoliko zahtevnejše.
Dvomim namreč, da si lahko nekdo kar izmisli, kakšna je sestava tal tam, kjer se bo gradilo. Če je bila narejena geološka raziskava, potem so rezultati le-te znani, in morajo biti dostopni vsem, ki kandidirajo na razpisu. Če raziskave ni, potem tudi naročnik verjetno težko ve, točno kakšna je situacija na terenu.
Bistveno pri tem pa je, da vsi ponudniki vedo, kolikšen je končni znesek projekta. Bistveno je, da se naročnik ne more z enim od ponudnikov dogovoriti "daj ti za 200.000 EUR nižjo ponudbo od realne, pa bomo potem napisali za 300.000 EUR aneksov".
Seveda, rešitev ni popolna, v določenih situacijah bodo še zmeraj obstajale insiderske informacije, ki jih bo lahko naročnik posredoval le "svojemu" ponudniku, ki bo posledično lahko pripravil boljšo ponudbo. Ampak, ali ukrep, ki reši npr. le polovico problema, ni boljši, kot da se ne naredi nič?
Se strinjam, ampak mislim da bi morala bit mejna vrednost določena v procentih vrednosti projekta ne pa fiksna vrednost. Rekel bi da skupna vrednost aneksov ne sme presečt 5% vrednosti projekta.
Javna naročila zavzemajo posle od majhnih zneskov (na lokalni ravni so lahko tudi samo nekaj sto evrov) pa do velikih (milijoni evrov).
Pri poslu vrednem 100 milijonov evrov bi bili potem možni aneksi do skupne vrednosti 5 milijonov evrov, pri poslu vrednem 1000 evrov pa do skupne vrednosti 50 evrov.
Kar se pa tiče zgornjih komentarjev, sem napisal predlog z naslovom "kriteriji uspešnosti projektov", ki zadeva nošenje odgovornosti na podlagi korektne priprave, izvedbe in analize. Poglejte si ga. predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/4913
Potrebna je popolna prepoved aneksov za dodatna dela, in uvedba "rumenih kartonov" za uradnike, ki so tako slabo pripravili razpis, da so potem potrebna dodatna dela.
Dva ali trije takšni rumeni kartoni pomenijo krivdno odpoved delovnega razmerja.
Se strinjam.