Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pravica do odpravnine

3620 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlagam, da smo vsi zaposleni (ne glede na to, ali za določen ali nedoločen čas) enako upravičeni do odpravnine ob izgubi zaposlitve. Slednja naj bo seveda odvisna od dolžine delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. V kolikor pa delavec prostovoljno zamenja delodajalca, mu zadnji delodajalec odpravnino nakaže na "osebni račun" pri ZPIZ.

Za tiste, ki so na individualnih pogodbah, pa bi bilo potrebno, da se z zakonom omeji višina odpravnine, saj so te v določenih primerih izjemno visoke in presegajo vse mere. Kot kriterij za dodelitev odpravine zaposlenemu po individualni pogodbi pa naj se upošteva tudi uspešnost pri delu in vzrok prekinitve delovnega razmerja.

Druga možnost vidim v tem, da se odpravine popolnoma odpravijo in da je na ta račun plača nekoliko višja. To naj velja tako za individualne, kot tudi kolektivne pogodbe.

Na tem področju so spremembe nujne, kajti ljudi je težko prepričati v zmanjševanje pravic, na drugi strani posamezniki pa prejemajo visoke odpravnine.

10 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A Anže Barle 6 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 1. 2013

Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08 in 83/09; v nadaljevanju ZDR) v 109. členu določa pravico delavca do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, osnovo za izračun odpravnine in minimalno višino odpravnine po zakonu. Opozoriti je treba, da v zakonu določena višina odpravnine predstavlja minimalni standard, ki se s kolektivnimi pogodbami ali pogodbo o zaposlitvi lahko za delavca določi ugodneje, v višjem znesku. Če je v teh pravnih podlagah dogovorjena višja odpravnina, jo mora delodajalec izplačati v tem, višjem znesku. Četrti odstavek navedenega člena višino odpravnine sicer omejuje na 10-kratnik osnove iz prvega odstavka, vendar dopušča drugačno ureditev v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. To pomeni, da lahko socialni partnerji v kolektivnih pogodbah dejavnosti dvignejo to zgornjo omejitev odpravnine in bo moral delodajalec izplačati višjo odpravnino. Obveznost delodajalca in delavca, da morata upoštevati veljavne kolektivne pogodbe, kadar te določajo za delavce ugodnejše pravice, izhaja tako iz 7. člena ZDR o omejitvi avtonomije pogodbenih strank kot tudi iz 4. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06, 45/08-ZArbit in 83/09). V zvezi z izpostavljeno problematiko in vašim predlogom, da bi bili vsi zaposleni (za določen ali nedoločen čas) enako upravičeni do odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, pojasnjujemo, da v okviru sprememb delovne zakonodaje proučujemo tovrstne rešitve, saj je eden od ciljev reforme trga dela zmanjšanje dualizma oziroma segmentacije na trgu dela, ki je posledica razlik v položaju delavcev, zaposlenih za določen čas in delavcev, zaposlenih za nedoločen čas. Tudi vašo pobudo bomo tako proučili in ustrezno obravnavali v okviru sistemskih sprememb delovne zakonodaje.

Priloge:

Komentarji