|
Obračun cestnine glede na težo in letno število prevoženih kilometrov
Formula za obračun nadomestila za uporabo cest bi morala zajemati težo avtomobila in število prevoženih kilometrov na leto. Namreč ta dva dejavnika sta neposredno povezana z obrabo cest, za sanacijo katerih se nameni denar od pobranih nadomestil za uporabo cest oz. cestnin. Upoštevanje luksuza pri izračunu cestnine je nesmisel, namreč cesta ne ve, kakšen luksuz se vozi po njej, kot drugo, pa se luksuz niti ne more določati glede na prostornino motorja. Vemo, da imamo lusuzne avte z motorji med 2.0 in 3.0, hkrati pa imamo stare ljubiteljske avtomobile, predvsem američane, katerih kubatura je znatno večja, vendar pa je avto vse prej kot luksuz. Zato menim, da je zdajšnji način določanja višine nadomestila za uporabo cest zgrešen, saj:
In predlagam, da se uvede nova formula, ki bo zajemala število prevoženih kilometrov na leto in težo vozila. Kot opcijsko se lahko v cestnino zajame tudi okoljevarstveni faktor, glede na to, ali je vozilo dizel, bencin, elektrika ali plin ter izpust trdih delcev in CO2. Slednje je sicer nepovezano z obrabo cest, je ša vseeno veliko bolj sprejemljivo za vsakdanjega državljana, kot klasifikacija po prostornini. Hvala.
Če bi hotel cestnine določiti pravično glede na škodo, ki jo povzročijo cestam, bi vsi osebni avtomobili plačevali 0 (nič), tovornjaki pa precej več. Ampak logika je drugačna. Ceste se tudi delajo na novo in ne zgolj obnavljajo. In delajo se za lahke in težke avtomobile. In glej, tudi cesta, ki je zaprta za ves promet (rezervirana za pešce in kolesarje) potrebuje obnovo in vzdrževanje. Meni se zdi bolj sporno to, da moram plačevati za vsak avto enako cestnino, čeprav imam več avtomobilov. Kot da se lahko hkrati vozim z več avtomobili.
Najvecji problem je masa vozila, in prevozeni kilometri. Cestnine sploh nebi rabili placevati glede na to, da drzava ze dobi denar zaradi porabe bencina. Ni prav da vsi placujemo enako cestnino. Naj se raje ukine cestnino in bomo vsi srecni. Ce bi bil jaz predsednik drzave ali vlade bi ukinil cestnino in ostale neumnosti, ker to je najbolj posteno. Tudi zavarovanje bi se lahko nekako uskladilo.
Ce bi bil ti predsednik bi najbrž v enem letu pobegnilo pol državljanov, ostali bi pa stradali.
Vidim, da je največji spor ravno število prevoženih km zaradi svoje nepreglednosti in možnosti poneverbe. Res je, vendar rešitev ni v tem, da se zato temu izognemo, temveč, da se lotimo tudi te problematike. Centralna baza vozil bi se morala dopolniti s številom prevoženih kilometrov, ki bi jih vpisovali pooblaščeni ljudje ob vsakem plačilu letne dajatve za uporabo cest. Nadaljne, bi se moralo ob sumu goljufije omogočiti pregled vozila in sankcionirati tiste, ki s tem goljufajo. Za zgled je lahko Nemčija, kjer imajo za to dejanje predpisano zaporno kazen ali pa zelo visoko denarno kazen, mislim da 1€ za 1 km. Če rečemo bobu bob, si moramo priznati, da na obrabo cest neposredno vpliva teža vozila in število prevoženih kilometrov in ob predpostavki, da se nadomestilo za uporabo cest oz. cestnina porabi za njihovo obnovo, je jasno, da bi bilo prav spremeniti kriterij določanja višine cestnine glede na te faktorje. In ker so ti faktorji zaradi svoje neverodostojnosti kamen spotike, bi bilo prav, da se sočasno lotimo tudi reševanja tega. Ni prav, da zamahnemo z roko in rečemo brezveze je, ker se ne da. Da se. Samo pravi ljudje s pravim znanjem in voljo se morajo tega lotiti.
Seveda, vse se da. Vprašanje je samo, kakšen je strošek tega, in kakšne so koristi. Če bi se beležili prevoženi kilometri na tehničnih pregledih, bi to sicer pomenilo zanemarljiv strošek, ampak, prvi tehnični pregled je šele po štirih letih uporabe novega avtomobila, tako da to ni to. Če pa bi bilo potrebno posebej hoditi k nekemu pooblaščenemu "kontrolorju kilometrov", pa bi to seveda pomenilo določen strošek (osebo, ki bi zavedla kilometre, in hkrati preverjala zlorabe, je treba plačati), in pa porabljen čas lastnika avtomobila. In pri nekaj sto tisoč vozilih, se letno nabere kar nekaj stroška. Moje mnenje je, da so ti dodatni stroški previsoki, da bi se odpravljalo problem, ki ni ravno pereč. Konec koncev govorimo o cestnini, ki je za večino avtomobilov primerljiva z letno vinjeto za avtoceste. Poleg tega je znesek, ki ga plačamo za cestnino, dejansko majhen v primerjavi z denarjem, ki ga dobi država na osnovi porabe goriva samega. Če računamo neko povprečje 10.000 kilometrov letno, je to cca 600 litrov goriva. Država pri vsakem litru pobere cca 70 centov v obliki trošarin, taks in DDV...torej na letni ravni 420 EUR. Torej se večina denarja vendarle pobere v odvisnosti od prevoženih kilometrov in ekoloških vidikov (poraba goriva). Vidik mase vozila pa lahko veliko enostavneje uredimo s takso ob nakupu novega vozila, ali uvozu rabljenega. Taksa se obračuna glede na maso vozila, in se potem ustrezno zniža nadomestilo za uporabo cest, tako da ostane vsota obeh dajatev enaka, kot je sedaj. Potem pa uvedimo še agencijo za kontrolo prevoženih kilometrov. Nadomestilo za uporabo cest naj bo za vse vrste osebnih avtomobilov enako. Vsi dosedanji kriteriji so samo neke brezvezni razlogi kako oskubiti bolj tiste, ki naj bi imeli več.
Strinjam se, da je kriterij prostornine motorja nekoliko neposrečen. Je pa zelo preprost in pregleden. Enako bi seveda veljalo za kriterij teže praznega avtomobila, ki seveda bolj vpliva na obrabo cest, kot prostornina motorja. Po drugi strani se ne strinjam z uporabo prevoženih kilometrov. Pri tem je namreč vse prelahko goljufati. Okoljevarstveni faktor naj se pa upošteva tam, kjer je direktno merljiv (in kjer se že upošteva, do neke mere) - torej pri ceni goriva. Kolikor goriva porabimo, toliko smo naredili izpusta CO2, toliko plačamo trošarine in morebitnega eko-davka. |