20. 12. 2011
Odziv Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
1. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 46/07, 103/07, 45/08 in 83/09; v nadaljevanju ZDR) delavcu omogoča sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega (part-time zaposlitev). Gre za obliko atipične zaposlitve, ki na eni strani delavcem zagotavlja boljše in lažje usklajevanje osebnega, družinskega in poklicnega življenja, po drugi strani pa omogoča fleksibilnost zaposlovanja delodajalcem, v skladu s potrebami delovnega ali proizvodnega procesa. Za primer, ko si isto delovno mesto delita dva delavca, oba pa na istem delovnem mestu delata s krajšim delovnim časom, v delovno pravni zakonodaji ni nobenih ovir. Nasprotno, tovrstne oblike zaposlitve povečujejo prilagodljivosti trga dela in olajšujejo zaposlovanje, zato jih velja spodbujati.
Delavcu, ki dela krajši delovni čas pripadajo vse pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavcu, ki dela polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (če je sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovico polnega delovnega časa, mu pripadajo pravice v polovičnem obsegu). Drugače je le v primeru tistih pravic, ki jih zakon za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom posebej ureja (64. člen). Sorazmernost pri uveljavljanju pravic se nanaša predvsem na plačo, na regres za letni dopust, in druge t.i. deljive pravice, pa tudi na upoštevanje delovne dobe pri obračunu dodatka za delovno dobo oziroma jubilejno nagrado.
2. Starši lahko pravico do dela s krajšim delovnim časom uveljavljajo na podlagi Zakona starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS , št. 110/06-UPB2, 114/06, 122/07, 10/08, 62/10; v nadaljevanju ZSDP). ZSDP v prvem odstavku 48a. člena določa, da ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pravico delati krajši delovni čas, v 48.b členu pa določa, da lahko eden od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, pravico iz prvega odstavka 48. člena oziroma iz prvega odstavka 48.a člena tega zakona podaljša do dopolnjenega šestega leta starosti mlajšega otroka. V tretjem odstavku 48.a člena je določeno, da mora krajši delovni čas obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. V primerih iz prvega odstavka tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.
V navedenem primeru ZDR odstopa od načela soglasja obeh strank pri sklepanju sprememb pogodbe o zaposlitvi zaradi dela s krajšim delovnim časom. V tem primeru gre za pravico delavca, ki je zaposlen s polnim delovnim časom, da začasno začne delati s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov, delodajalec pa je delavcu dolžan omogočiti takšno obliko dela.
Delovnopravni položaj delavcev, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih ureja 66. člen ZDR. Ta člen v prvem odstavku določa, da ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu pravice iz socialnega zavarovanja, kot da bi delal polni delovni čas. Velja dodati, da delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu z navedenimi predpisi delodajalec ne sme odrediti dela preko polnega delovnega časa v skladu s šesto alinejo drugega odstavka 145. člena ZDR, prav tako pa mu mora delodajalec zagotavljati delo v enakomerni razporeditvi delovnega časa (osmi odstavek 147. člena ZDR).
3. Sicer pa ZDR v okviru posebnega delovno pravnega varstva zaradi starševstva (187. do 193. člen ZDR) določa, da imajo delavke in delavci (tako tisti, ki delajo krajši kot tisti, ki delajo polni delovni čas) zaradi nosečnosti in starševstva pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju, da je v primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva dokazno breme na strani delodajalca in da mora delodajalec delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. ZDR zagotavlja staršem posebno varstvo v zvezi z nočnim delom in nadurnim delom v 190. členu. Ta člen v prvem odstavku določa, da se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega in nočnega dela samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju. V drugem odstavku pa še določa, da se enemu od delavcev – staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let, ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči samo po njegovem predhodnem pisnem soglasju. V zvezi s posebnim varstvom starševstva je poleg navedenega treba upoštevati, da enako varstvo kot za nadurno delo velja tudi za neenakomerno razporeditev in prerazporeditev delovnega časa (145. in 147. člen ZDR).
4. V tretjem odstavku 147. člena ZDR je določena možnost, da delavec, pri katerem se v času trajanja delovnega razmerja pojavi potreba po drugačni razporeditvi delovnega časa, ki bi omogočila oziroma olajšala usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, predlaga drugačno razporeditev delovnega časa od uveljavljene. Delodajalec je dolžan delavčev predlog preučiti in o svoji odločitvi (se pravi o tem, ali delavčev predlog sprejema ali ne) delavca (pisno) obvestiti.
Kot izhaja iz določbe tretjega odstavka 147. člena ZDR delodajalec pri odločitvi upošteva predvsem potrebe delovnega procesa, pri čemer je po našem mnenju navedeno določbo potrebno razumeti tako, da je delodajalec v primeru, ko potrebe delovnega procesa dopuščajo, dolžan slediti delavčevemu predlogu. Delodajalec delavčevega predloga ne sme zavrniti samo zato, ker bi to pomenilo drugačno organizacijo delovnega procesa, ampak je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je predlagana sprememba razporeditve delavčevega delovnega časa takšna, da ne pomeni nesorazmernega posega v organizacijo delovnega procesa.
ZDR torej delavcem in delavkam zaradi starševstva zagotavlja posebno varstvo, omogoča delo s krajšim delovnim časom in drugačno razporeditvijo delovnega časa zaradi lažjega usklajevanja njihovih delovnih in družinskih obveznosti, hkrati pa določa dolžnost delodajalca, da omogoči uresničevanje navedenih pravic. Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da kršitev odpravi oziroma da izpolni svoje obveznosti (prvi odstavek 204. člena), na nepravilnosti pa lahko opozori tudi inšpekcijo za delo, ki opravlja nadzor nad izvrševanjem delovnopravne zakonodaje. Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročitvi pisne zahteve ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (drugi odstavek 204. člena).
Zanimivo. Hvala za odgovor ministrstva. Sem se nekaj novega naučil.
Jaz bi pa predlagal takojsnjo uvedbo 30 urneda delovnega casa na teden za minimalno placo seveda, kdor zeli delati vec, pa naj dela za vec, saj tako ali tako vecina ljudi ze prejema minimalno placo, tako, da nebi bilo bistvene spremembe, ostali pa naj zaposlijo vec ljudi in tako bi takoj se odprlo nova delovna mesta in ljudje, ki bi delali nadure 40 ur namesto 30 na teden, bi tako takoj prejeli 1100€ bruto place ali vec in bi bili bolj zadovoljni, ceprav je tudi to nekam malo v primerjavi z povprecno placo 1400€, toda vsaj nek dvig standarda za vecino ljudi bi bil.
Pa saj je to že sedaj možno! Samo, ker je pri nas malica plačana posebej in prevoz na delo tudi, bi tole 2x po 4 ure pomenilo, da mora delodajalec omogočiti pol ure malice za vsakega-torej 1 ura manj dela. In plačatai 2x malico in 2x prevoz na delo/z dela. Se pravi, da bi za 7 ur dela imel bistveno višje stroške kot za 7,5ur, kolikor znaša pri nas normalni delovni čas. In zato noben delodajalec ni nor, da bo zaposloval na tak način. Zato pa bi bilo nujno ukiniti plačevanje malice in prevoza, seveda pa zato povečati osnovno plačo.
In pa: končno je treba povedati, da je pri nas delovni teden le 37,5 urni in ne 40 urni! Vsak dan gre namreč pol ure (ali pa še več) za malico.
Jancica imas prav.Sedaj je pri nas tako.To pa je zelo narobe.Za 4 h dela lahko spolh ne bi pripadala malica in kot si napisala pol ure pa pripada.To je hudo narobe.Privatni sektor tega skoraj ne pozna vec.
Zakaj ne bi lahko bilo tudi drugace.Predvsem v podjetjih kjer tak sisitem ne bi povzrocal problemov.
Pri nas je to res po zakonu mozno.Poglej po oglasih in pogovarjaj se z delodajalci,takih delovnih mest skoraj ni.Zakaj??Ce bi bili delodajalci s strani drzave malo stimulirani,bi bilo vse drugace.Mislim da je predvsem na drzavi da vzpostavi tako zakonodajo da bo spodbujala krajsi delovni cas.In kot je nekdo zapisal ce zasluzi nekdo 3000€ je polovicni del.cas se vedno super,pa tudi kjer mož ali žena zasluzi skoraj dovolj bi bila žena ali mož zadovoljna ce ni brezposelna in prinese domov vsaj 300€.Drzava pa ne bi placevala nadomestil.
Jančica, eno je uzakonjeno in drugo je praktično!!! Če bi to že prakticirali, potem bi bil ta predlog jalov, ampak ker to ni, je pobuda ;).
Vedno znova me preseneti, da sploh ne potrebujemo gospodarjev, ljudstvo bi si kar samo črtalo pravice, za katere so se naši starši in stari starši morali boriti in niso bile vedno samoumevne.
@Jancica Ma kaj ste bolani v glavi ali kaj? Vi hocete uniciti se tisto kar je ostalo od socjalizma. Vi bi najraje ukinili vse, dejte se placo ukiniti ljudem dej, da bodo delali zastonj kot suznji nekoc, v zameno pa jim dajte stanovanje in hrano, saj drugega itak ne rabijo ane?
Ne rabi nic izzumljati tople vode, ker dolocene stvari so ze jasne, sicer pa malica pripada ljudem, saj se v casu suznjelasnistva so suznji imeli malico in vse ostale obroke zastonj, zdaj ti pa delodajalec noce dati niti malice vec. Smo hujse tretirani kot suznji res. SRAMOTA!!!!!! Ko se bodo suznji uprli in si vzeli nazaj kar je njihovo, boste vidli takrat, kaj pomeni delati za druge.
Malica in prevoz na delo sta pravzaprav velika težava v naši zakonodaji, Prav je, da delavcu po 4-ih urah dela pripada odmor za malico. To pa ne pomeni, da je prav, da mu jo plača delodajalec. Torej pravica do odmora za malico DA (in le to pravico si je nekoč izboril delavski razred, ne pa tudi plačila za to nedelo!!!), nadomestilo za malico pa bi bilo potrebno ukinit, kot tudi povračilo stroškov za prevoz na delo. O povračilu sroškov za prevoz na delo in povračilu stroškov za malico pa bi se morala dogovoriti delodajalec in delojemalec sama. In čas malice ne more bit obravnavan kot delovni čas, to naj bo le pravica do odmora, tako kot je to v "razvitem" svetu. Če imamo 40 urni delovnik, naj to tudi bo 40 ur dela, ne pa 37,5. To je nekaj več kot 6 % delovnega časa.
Ampak ta predlog je le utopija, saj bodo naši sindikati spet "v luftu" , brez pomislekov na to, da bi morda z ukinitvijo teh nesmiselnih pravic pa vendarle pridobili kakšno novo delovno mesto. Tisti, ki pa bi ga naj sprejeli (parlament) pa si tudi ne bodo odvzeli neobdavčenega denarja!
Skrajšan delovni čas bi predvsem ustrezal ženskam, ki imajo otroke in jih doma čaka še dosti dela, ter ljudem, ki imajo zdravstvene težave in težko delajo več ur.Jaz se s predlogom strinjam, ker imam tudi težave z hrbtenico in težko delam, je pa res, da je tudi plača mala in zato ljudje rajši trpijo in ne gledajo na svoje zdravje, če hočejo preživeti svojo družino.
Ženskam, ki jih doma čaka še veliko dela, bi najbolj pomagal mož, ki bi prevzemal svoj del odgovornosti za družino.
Ja Katrin, a praksa slovenskih mož je drugačna...
Se strinjam. Dajmo kaj narediti na tem.
Ljudje, ki so zaposleni, dobijo neto tudi 430,00 EUR ali pa knečjemu minimalne plače
560 EUR za 8 ur dela.
560 EUR- kdo lashko s tem preživi družino.
1/2 delovni čas = 280 EUR - se lahko preživite s tem?
To je samo matematičen izračun, ki je najbolj enostaven, ampak je lahko družbeno tudi povsem nekoristen :).
Zal obstajajo ljudje, ki z polovico delovnega casa zasluzijo tudi po 1500€ NETO. Primer Borut Pahor & company. Pac teji ljudje imajo previsoke place in oni bi lahko komot delali polovicni delovni urnik ali celo samo 1/4, torej 2 uri na dan in imeli se zmeraj eno minimalno placo, kakor ima 90% ljudi.
Skrajšani delovni čas je že zakonsko omogočena možnost zaposlitve.
Res je uzakonjeno, ni pa ravno prakticirano...
Kako pa naj zakonodajalec pospešuje prakticiranje? Z obveznimi kvotami skrajšanega delovnega časa v podjetnju?
Prakticirano ni, ker ljudje z zmanjšano plačo ne morejo preživeti, noben dodaten zakon tu ne bo pomagal.
Ja, se strinjam, ampak spodbuda, da bi to zaživelo v praksi pa je le dobrodošla :))! Toliko bolj uspešnih držav, ki jim je uspelo lahko imamo za zgled...
Seveda je, ampak nizko število ljudi, ki dela s skrajšanim delovnim časom je samo simptom drugih težav. In že zdravnik ve, da je potrebno reševati vzroke, ne simptome.
Na Danskem je tretjina ljudi zaposlenih po skrajšanem delovnem času, ampak tam imajo ljudje dejansko možnost da z zmanjšano plačo preživijo. Kot je že nekdo omenil, če daš 800 eur na pol, ti ne ostane kaj dosti za življenje...
To je že res,ampak če dela en zakonec za 8 ur in dobro zasluži,drugemu lahko ni potreba 8 ur ampak je zadovoljen z 4 urami.Tako službo žal pri nas zelo težko najdeš!!!
Kaj pomeni US? Utrujena Slovenija!!! IS ? Invalidna Slovenija....................................
Ob vseh teh izumih s katerimi si lahko olajšamo delo in življenje, da nam bo lepo ;).
Kaj pomeni US? Utrujena Slovenija!!! IS ? Invalidna Slovenija....................................
Ob vseh teh izumih s katerimi si lahko olajšamo delo in življenje, da nam b
PODPIRAM!!!!!
ze leta in leta pozivam ljudi, da bi bilo mozno delati skrajsan delovni cas, saj dosti je takih, ki bi rade volje delali pol manj, saj placa ni tako pomembna, sploh pri tistih, ki zasluzijo po 3000€ na mesec, bi lahko delali komot samo 2 uri na dan in prejemali minimalno placo, ter tako omogocili zaposliti dodatne 3 ljudi, ki bi delali po 2 uri na dan. Sicer pa tle se vidi absurd, kako imajo eni previsoke place.
sicer pa se bojim, da bo prevec delodajalcev to izkoriscalo samo, da bi zaposlili ljudi za 4 urce, ter jim odvzeli socjalno podporo, ce odklonijo delo. Enim pac ne gre v glavo, da bi socjalno podporo moral vsakdo dobiti brez da bi bil prisiljen sprejeti delo!!!!!
Jaz sem proti suznjelastnistvu!!!!
Jebela, lenoba slovenska!!!
Bravo!!! Zato bo potrebno uzakoniti drugačno delovno in plačilno politiko. Ne sme se dela omejevati na nobeden način, pred tem zakonom bi morali biti vsi enakopravni. Prav imaš, nekdo potrebuje samo dve urici na dan delati, da zadovolji svoje potrebe, nekdo drug cel dan in nekdo tretji polovičen delovni čas... Mislim, da lahko študentsko delo samo prekopiramo v javni zavod za zaposlovanje in stvar bo rešena, prav tako študentsko davčno politiko in na podlagi teh davkov bi polnili državni proračun iz katerega bi kasneje bili vsi upravičeni v primeru tako imenovanih nesreč - kot so bolezni, izguba dela,...