6. 8. 2019
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Z maturo je sistemsko urejen prehod med srednjo šolo in univerzo, podobno kakor je to urejeno v evropskem šolskem prostoru. Veljavna zakonodaja na področju mature vsekakor zagotavlja objektivnost in pravičnost maturitetnih rezultatov, saj ga vsi dijaki v državi opravljajo pod enakimi pogoji: hkrati, po enakih postopkih, pravilih in ocenjevalnih merilih, s čimer se zagotavljata skupen standard znanja, določen s predmetnimi izpitnimi katalogi, ki so sprejeti že dve leti pred izvedbo mature. Šola vsem dijakom zagotavlja priprave na maturo, vendar je maturitetni dosežek odgovornost posameznega dijaka.
Pogoje za vpis v visokošolski študij ureja Zakon o visokem šolstvu, ki določa, da se v visokošolski študij prve stopnje (torej univerzitetni in visokošolski strokovni) lahko vpiše, kdor je opravil maturo. Pri pripravi študijskih programov visokošolski zavodi skrbijo, da s pogoji za vpis zaobjamejo potrebna predhodna znanja in spretnosti, ki jih je moral dijak pridobiti tekom srednješolskega izobraževanja, da bo lahko uspešno zaključil študij. Pri maturi pa se preverjajo cilji izobraževanja in tisto znanje, ki ga je treba obvladati za nadaljnji študij na univerzi.
Sicer pa se pri izbiri kandidatov za vpis v visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe upošteva splošni uspeh, dosežen pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu, ter splošni učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature, poklicne mature oziroma zaključnega izpita, ter pri posameznih predmetih iz tretjega in četrtega letnika srednje šole.
Visokošolski zavodi, ki so pristojni za oblikovanje študijskega programa in pogojev za vpis vanj, imajo možnost določanja posebnih pogojev za vpis v okviru posebnih nadarjenosti oz. psihofizičnih sposobnosti, kar nekatere fakultete tudi zahtevajo.
Rektorska konferenca RS je že nakazala, da želijo univerze v prihodnje dati večji poudarek pri izbiri kandidatov za vpis tudi talentom posameznika in njegovi motiviranosti za študij, ki vedno ne sovpada z odličnimi ocenami na maturi. Diskusija o dodatnih možnostih, ki bi jih visokošolski zavodi imeli pri izbiri kandidatov za vpis teče med visokošolskimi deležniki tudi v okviru priprave novele Zakona o visokem šolstvu.
Dijaki so praviloma že v drugem letniku natančneje seznanjeni z vsebino izbirnih predmetov, zato šola s svojimi strokovnimi službami priporoča in svetuje ter predstavi možnosti nadaljevanja izobraževanja, odločitev o študijski nameri pa sprejme dijak in starši glede na njegovo zanimanje in sposobnosti. Prav tako je v učnih programih veliko vsebin, ki na različne načine pripomorejo k opolnomočenju mladih z znanji, ki so potrebna za vsakdanje življenje in odločanje. V zadnjih letih svetovanje bodočim študentom izvajajo tudi karierni centri na univerzah, ki skrbijo tudi za informiranje svetovalnih delavcev srednjih šol.
Glede vaše trditve, da na študiju strojništva ni omejitev pri vpisu, pojasnjujemo, da to že nekaj časa ne drži. Zanimanje za ta študij se med mladimi povečuje, saj je za tovrstnimi kadri tudi povpraševanje v gospodarstvu. Podatke o številu sprejetih in minimumih v prvem prijavnem roku lahko dobite <link http: portal.evs.gov.si razpisi-za-vpis-javni-koncesionirani external-link-new-window internal link in current>na spletnem naslovu razpisa za vpis.
Analize vpisa v dodiplomski študij javnih visokošolskih zavodov v preteklih letih pa si lahko ogledate <link http: www.mizs.gov.si si delovna_podrocja direktorat_za_visoko_solstvo sektor_za_visoko_solstvo statistika_in_analize_s_podrocja_visokega_solstva analiza_prijav_za_vpis external-link-new-window internal link in current>na spletnem mestu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.