Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

SKP 2021-2027: Ključno naj bo umikanje subvencij iz industrijske živinoreje in iz pridelave krme zanjo

1296 OGLEDOV 28 KOMENTARJEV

Živila živalskega izvora v slovenskih prehranskih priporočilih zavzemajo približno 18 % krožnika, živila rastlinskega izvora pa približno 82 % krožnika. Če bi slovenska prehranska priporočila upoštevala poleg zdravstvenega vidika še trajnostni vidik prehrane, bi živila živalskega izvora zavzemala približno 7-10 % krožnika, živila rastlinskega izvora pa približno 90-93 % krožnika (https://www.facebook.com/220838028763371/photos/a.273851553462018/323882051792301/?type=1&theater) (https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=326522141528292&id=220838028763371).

Ravno v nasprotju s prehranskimi priporočili pa deluje Evropska skupna kmetijska politika (SKP/CAP), saj ta skrbi za to, da v okviru podeljevanja kmetijskih subvencij 69-79 % neposrednih plačil prejmejo živinorejci ali pridelovalci krme za rejne živali (https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=340813143432525&id=220838028763371). To ni le v nasprotju s prehranskimi priporočili, pač pa je tudi na splošno v nasprotju z logiko, saj se le približno tretjina poljščin, namenjenih krmi živali, pretvori v živila živalskega izvora, približno dve tretjini pa živinorejci izgubijo zaradi intrinzične neučinkovitosti reje toplokrvnih živali (https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S2211912416300013) (https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1748-9326/8/3/034015/meta) - kar pomeni, da približno dve tretjini subvencij za pridelovalce krme za rejne živali neizogibno roma v "smeti".

Ker industrijska živinoreja za namen krmljenja živali porabi več poljščin kot druge oblike živinoreje, ker industrijska živinoreja brez zlorabljanja poceni poljščin ne bi mogla funkcionirati, in ker industrijska živinoreja zaradi uporabe poljščin za krmo živali ogroža prehransko varnost, naj bo umikanje subvencij iz industrijske živinoreje in iz pridelave krme zanjo ključna sprememba v novi skupni kmetijski politiki (SKP 2021-2027).

Za podobne ključne spremembe v sistemu dodeljevanja kmetijskih subvencij se zavzemajo Mladi za podnebno pravičnost, Eurogroup for Animals, The Labour Party, The Lancet Commission ter DEFRA (https://www.facebook.com/mladizapodnebnopravicnost/photos/a.2172733209646738/2172733392980053/?type=1&theater) (http://www.eurogroupforanimals.org/wp-content/uploads/Position-Paper_CAP-2020-2.pdf

) (https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=312188126295027&id=220838028763371

) (https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=330372081143298&id=220838028763371

).

Relevanten smiseln cilj za Slovenijo iz predloga vladi 'Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko' (https://predlagam.vladi.si/predlog/9311/) je sledeč: Postopno preusmerjajmo okolju škodljive kmetijske subvencije iz živinoreje/ industrijske živinoreje in živinorejske krme v pridelavo trajnostnih in zdravih kmetijskih pridelkov med leti 2020 in 2030.

V SKP 2021-2027 naj bi bil velik poudarek na prehranski varnosti, cvetočem podeželju, podnebnih ukrepih, skrbi za okolje, odpornem kmetijskem sektorju in pravičnem dohodku (http://www.arsktrp.gov.si/si/splosno/vstopna_stran/vsebine_na_vstopni_strani/skupna_kmetijska_politika_2021_2027/). Subvencioniranje industrijske živinoreje in pridelave krme zanjo je v nasprotju z naštetimi poudarki.

116 glasov
13 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR google: WFPB 4 predlogi
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18.04.2019

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Glede na končne podatke statističnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev o rabi zemljišč in številu živine na kmetijskih gospodarstvih (KMG), ki so bili objavljeni konec junija 2017, se v Sloveniji od 69.902 kmetijskih gospodarstev, ki uporabljajo nekaj manj kot 480 tisoč ha kmetijskih zemljišč,  z živinorejo se ukvarja 55.782 kmetijskih gospodarstev. Živinorejska gospodarstva redijo 418.684 glav velike živine  oziroma v povprečju 7,5 GVŽ. Proizvodna struktura slovenskega kmetijstva je odraz naravnih danosti, saj znaša v Sloveniji delež travinja okoli dve tretjini kmetijskih zemljišč. Poudarili bi, da izrabo prevladujočega travinja in s tem preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin omogoča govedoreja (mleko, meso), kar je še zlasti pomembno za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo. Zato je ohranitev in razvoj govedoreje, tudi s pomočjo podpor SKP, strateškega pomena za Slovenijo. 

Glavni cilj slovenskega kmetijstva v prihodnosti iz vidika uspešnega upravljanja s podnebnimi spremembami je v zmanjševanju ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe ter izboljšanje upravljanja s tveganji. Vse našteto bomo dopolnjevali z vključevanjem okoljskih vsebin v kmetijsko politiko ter uporabo inovativnih pristopov. Le na ta način bomo lahko ohranili sedanji nivo kakovosti slovenskega kmetijstva in življenja na podeželju ob istočasni skrbi za okolje, ljudi, živali in rastline, ki se odraža v vedno večjem številu ukrepov kmetijske politike. 

Na ministrstvu si bomo tudi v bodoče še bolj prizadevali za čim manjši negativen vpliv živinoreje na okolje in podnebne spremembe z obstoječimi ter novimi ukrepi skupne kmetijske politike in z raziskavami podprtimi skozi Ciljno raziskovalne programe.

Menimo, da je pravica vsakega posameznika, da se sam odloča o izbiri vrste hrane, ki jo uživa, prav tako mu ne moremo vsiljevati prehranskih navad, lahko le ozaveščamo ljudi o prednostih uravnotežene in o slabostih neuravnotežene prehrane. 

Komentarji