Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Vzdrževani družinski člani - olajšava pri dohodnini

275 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Spoštovani,

z možem že nekaj let doplačujeva dom upokojencev moževi stari mami, ki zaradi hude demence potrebuje 24 urno posebno oskrbo, ki je žal domači ne moremo zagotavljati. Tovrstna oskrba se mesečno giblje cca. 1000 €, v kolikor človek postane nepokreten pa občutno več. Žal njena pokojnina ne pokrije niti polovice tovrstne oskrbe, kar pomeni, da mora preostalo polovico pokriti nekdo drug. Moževi starši nikakor ne morejo zagotoviti celotnega zneska, zato delež zneska mesečno doplačujeva tudi midva. Seveda ti zneski niso tako nezanemarljiv in preračunano na letni ravni znesejo nekaj tisoč evrov, ki družinski proračun močno obremenijo.

V sklopu dohodnine je mož želel uveljaviti posebno olajšavo na vzdrževanega družinskega člana, vendar pa tovrstnega sorodstvenega razmerja zakon ne predvideva, saj se olajšavo lahko uveljavlja le za starše, ne pa za stare starše.

Glede na to, da se prebivalstvo hitro stara in bo potrebno vedno več nege, ki ni poceni ter presega povprečne pokojnine in običajno bremeni tudi sorodnike, menim, da bi bilo smotrno razmisliti o spremembi pri kategoriji vzdrževanih družinskih članov in razširiti upravičence do olajšave, ki krijejo stroške institucionalnih varstev v socialnovarstvenih zavodih.

Lep pozdrav.

20 glasov
1 glas
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR M maja 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


19.03.2019

Odziv Ministrstva za finance

Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane v skladu z Zakonom o dohodnini se veže na dolžnost preživljanja po zakonu, ki ureja družinska razmerja. Do 15. 4. 2019 to ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s 15. 4. 2019 pa v celoti stopi v veljavo Družinski zakonik.   

Navedene preživninske obveznosti po ZZDR oziroma DZ se v ZDoh-2 prenesejo na način, da se v okviru subjektov, med katerimi obstaja preživninska obveznost, določa tudi posebna olajšava za vzdrževane družinske člane. V določenem obsegu pa posebna olajšava za vzdrževane družinske člane presega zakonsko obveznost preživljanja, vendar še vedno v okviru istih subjektov preživninske obveznosti.

ZZZDR oziroma DZ ne urejata preživninskih obveznosti vnukov do starih staršev, to pomeni, da takšna zakonska preživninska obveznost ne obstaja, zato bi uveljavitev takšne posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pomenila odstop od navedene sistemske ureditve obveznosti preživljanja in olajšav ter je zato sistemsko nesprejemljiva. 

 

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v poglavju 9. Dolžnost preživljanja določa vzajemno dolžnost preživljanja med starši in otroci. ZZZDR tako v 123. členu med drugim določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Nadalje zakon v 124. členu določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval obveznosti do njega.  

Ob tem vas še seznanjamo z ureditvijo preživljanja med starši in otroki v novem Družinskem zakoniku (v nadaljnjem besedilu: DZ); ureditev sicer že velja, vendar pa se bo pričela uporabljati 15. 4. 2019. DZ v 185. členu določa, da mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega. Polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.

Niti ureditev v ZZZDR niti v DZ pa ne določa preživninske obveznosti med vnuki in starimi starši, razen v primeru instituta podelitev starševske skrbi (231. člen DZ) - institut se nanaša izključno na mladoletne osebe. Ta določba določa, da za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče sorodniku, če je to otroku v korist, podeli starševsko skrb, če je pripravljen prevzeti skrb za otroka in izpolnjuje pogoje za posvojitev otroka iz 215. in 216. člena DZ. V primeru podeljene starševske skrbi sorodniku (to je oseba, ki je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), ima ta do otroka enake obveznosti in pravice, kot bi jih imeli otrokovi starši in postane zakoniti zastopnik otroka. V tem primeru mora oseba otroka preživljati v skladu 183. člena DZ. 

Komentarji