Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Čaka odziv

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Potrošniki želimo poznati poreklo krme pri živilih živalskega izvora

461 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

V Slovenijo vsako leto uvozimo približno milijon ton krme za rejne živali. [www.facebook.com/220838028763371/photos/a.273851553462018/285692872277886/] A nam kljub tej izredno visoki številki trenutno označevanje porekla živil nič ne pove o poreklu krme. Predlagam, da se to spremeni. Tista živila živalskega izvora, ki morajo po trenutni zakonodaji imeti znano informacijo o poreklu živila, naj imajo znano tudi poreklo krme. Primer 1: Poreklo živila: Slovenija Poreklo krme: Slovenija, Nemčija, Brazilija Primer 2: Poreklo živila: Avstrija Poreklo krme: Avstrija, Brazilija Primer 3: Poreklo živila: EU Poreklo krme: EU, Brazilija

Zakaj je to pomembno: Z vidika izpustov toplogrednih plinov je pri nas uvažanje krme veliko bolj problematično od uvažanja hrane in o tem ne govori nobena slovenska institucija. "The majority of the outsourced emissions from the EU diets are related to land use change emissions from feed production" www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2211912418300361 EU consumers consume - directly & indirectly - 61 kg of soy per year. The majority of the soy used in Europe comes from South America. 93 % of the soy "consumed" by Europeans is in the form of animal feed. hiddensoy.panda.org/ Bolj kot živinoreja temelji na krmljenju rejnih živali s poljščinami, slabša je ocena z vidika prehranske varnosti. Ko pa poleg tega velik delež živinoreje temelji še na krmljenju rejnih živali z uvoženimi poljščinami, temu lahko rečemo katastrofa. Približno tretjina uvoženih ali neuvoženih poljščin, namenjenih krmi živali, se pretvori v živila živalskega izvora, približno dve tretjini pa živinorejci izgubijo zaradi intrinzične neučinkovitosti reje toplokrvnih živali. Kar se tiče podnebnih sprememb, sta ključni slabosti slovenskega in evropskega kmetijstva obsežna reja prežvekovalcev ter krmljenje velikega deleža rejnih živali med drugim tudi s krmo iz držav, kjer pridelovanje krme povzroča deforestacijo (Sandström in sod., 2018; Searchinger in sod., 2018).

24 glasov
4 glasovi
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR google: WFPB 3 predlogi
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ROK ZA ODGOVOR

Komentarji