1. 3. 2019
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Uvodoma bi najprej podali komentar z vašo trditvijo, da se »V Slovenijo letno uvozi približno milijon ton krme za rejne živali«. To namreč ne drži. Ta številka se nanaša na vse pošiljke krme, ki so bile sproščene v prost pretok na področju Slovenije, namembne države pošiljk krme pa so bile različne. V Slovenijo je bilo npr. v letu 2017 uvoženih 404.889 ton krme. Glavnino od navedene količine uvožene krme (91%) so predstavljale sojine tropine.
Krma predstavlja občutljivo področje na začetku prehranske verige in je ključnega pomena za več milijonov živinorejcev v Evropski uniji (EU). Krma je najpomembnejši stroškovni dejavnik, ki predstavlja slabo polovico vrednosti živalskih proizvodov EU. Tehnološki napredek, izboljšave in inovacije pri upravljanju kmetij pa omogočajo vedno boljšo uporabnost krme. Poleg gospodarskih koristi je nižje tudi onesnaženje (npr. ogljični odtis) na proizvodno enoto.
Doseganje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali je eden od temeljnih ciljev živilske in krmne zakonodaje.
Pravila glede dajanja posamičnih krmil in krmnih mešanic na trg v Evropski uniji, kot tudi njihovo uporabo za živali, vključno z zahtevami za označevanje, embaliranje in predstavljanje ureja danes Uredba 767/2009/ES*, ki se neposredno uporablja v celotni EU.
Navedena uredba* je rezultat zadnje modernizacije in poenostavitve zakonodaje o dajanju krme na trg in njene uporabe. Ta revizija zakonodaje je potekala v EU 2007 – 2009. Pri projektu, katerega cilji so bili med drugim tudi, da se doseže pravna jasnost in usklajeno izvajanje v EU, olajša nemoteno delovanje EU trga in omogoči uporabnikom krme, da se odločijo na podlagi dobre obveščenosti, ne da bi jih označbe pri tem zavedle. Pri tem so sodelovale vse zainteresirane strani.
Osnovna pravila glede označevanja posamičnih krmil so vključena v Uredbo 767/2009/ES*. Dodatne zahteve glede označevanja posamičnih krmil, ki so živalskega izvora, pa so tudi del drugih predpisov.
Navedba porekla na oznaki krmnega proizvoda - posamičnega krmila (ki bi bilo živalskega izvora) trenutno ni obvezna navedba na oznaki. Je pa to dovoljena (prostovoljna) navedba.
V povezavi z vašo pobudo »Tista živila živalskega izvora, ki morajo po trenutni zakonodaji imeti znano informacijo o poreklu živila, naj imajo znano tudi poreklo krme«, ki ste jo podali preko spletnega portala Predlagam vladi, bi podali še nekaj dodatnih pojasnil.
Vsega, kar se uporablja v prehrani ljudi, ni možno uporabiti v prehrani živali, ki so namenjene proizvodnji hrane. V krmno verigo živali, ki so namenjene proizvodnji živil, lahko vstopijo samo snovi živalskega izvora, ki so pridobljene od živali, ki so bile pregledane s strani uradne veterinarske službe in predelane ali obdelane v skladu z določenimi standardi predelave (ki so pa včasih celo strožji od standardov predelave za ljudi). Živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi, se lahko uporabijo v prehrani živali samo, če so tveganja za javno zdravje in zdravje živali, med njihovo predelavo in dajanjem na trg, zmanjšana na minimum.
Nenazadnje je potrebno upoštevati tudi omejitve in prepovedi glede uporabe določenih snovi v prehrani živali, ki so tudi vključene v zakonodajo. Tako je npr. uporaba predelanih živalskih beljakovin iz prežvekovalcev (ti. mesne moka iz prežvekovalcev) v prehrani živali, ki so namenjene proizvodnji hrane, prepovedana. Predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev (npr. ti. mesna moka iz perutnine) pa je možno uporabiti le v prehrani rib (akvakulturi), ki so namenjene proizvodnji živil.
Za živali, ki niso namenjene proizvodnji hrane, navedene prepovedi / omejitve glede uporabe v krmni verigi ne veljajo. Več informacij je na povezavi: Prepoved krmljenja v povezavi s TSE zakonodajo | Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
V povezavi z vašo pobudo po spremembi zakonodaje bi še dodali, da tega Slovenija trenutno ne more nacionalno urediti. Na tem področju imamo namreč harmonizirano zakonodajo, ki se uporablja v celotni EU neposredno, prenos v nacionalni pravni red pa ni potreben.
Zahvaljujemo se vam za vašo pobudo, ki pa je do naslednje revizije uredbe*, žal ni možno obravnavati v okviru zakonodajnih inštitucij (Evropske Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta), ki delujejo v EU.
* Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (Uradni list EU 229/2009), z vsemi dopolnitvami