Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Odprava omejitve števila pristopov (dosedaj le 3) na Pravniški državni izpit

398 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Predlagam spremembo Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) in sicer zadnjega odstavka 20. člena, ki določa da kandidatu, ki po tretjem dovoljenem pristopu ne opravi uspešno izpita, ni dovoljen ponovni pristop. Predlagam, da se število dovoljenih pristopov odpravi .Trije poizkusi za tako težek in nepredvidljiv izpit so absurd. Pravniški državni izpit velja za najtežji izpit v Republiki Sloveniji. Iz nekoč zgolj formalnega izpita, se vse bolj dozdeva, da se je prelevil v sredstvo za omejevanje kadrov s PDI, kjer pogosto ne gre samo za iskanje znanja, ampak za presojo na podlagi subjektivnega faktorja, dostikrat nejasnega in povsem neformalnega, ki odloča o tem, ali posameznik "paše" v skupino kadra s PDI ali ne. Končni uspeh je odvisen od različnih dejavnikov kot so npr. kdo bo sestavljal pisni izpit, koga boš dobil v komisijo za ustni izpit, kakšno je splošno razpoloženje komisije,.. Komisije na ustnih izpitih so različne in kandidata z enakim znanjem sta lahko ocenjena različno in posledično tudi eden z uspešno drugi pa z neuspešno oceno. ZPDI ne predpisuje pritožbenega postopka zoper oceno, ki jo je kandidat dosegel na pravniškem državnem izpitu. Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje da zato, ker gre pri tem za akademsko oceno najvišjih pravnih strokovnjakov in ne za upravni postopek. Ti pravni strokovnjaki so samo ljudje in ocena na ustnem izpitu je vedno subjektivna ocena, saj izpraševalci kandidata izprašujejo osebno, po vnaprej nenapisanih vprašanjih. Razlike med izpraševalci so ogromne, zato menim, da je PDI popolnoma nepredvidljiv izpit, njegova ocena pa prav iz tega razloga ne kaže dejanskega znanja posameznika. Omejitev števila pristopov zato nadaljne pomeni, da po treh pristopih z dobrim znanjem a slabim dnevom komisije, ti povsem uničijo karierno pot posameznika in večletni trud ter vloženo delo v zastavljen cilj, ki se ga dosega že od začetka študija oz. že prej. Če pogledamo sodno prakso naših sodišč najdemo veliko primerov, ko je hiarhčno višje sodišče odločilo drugače kot nižje (izkušen sodnik zaradi napake ni sankcioniran) in je to nekaj povsem normalnega, na PDI pa je to lahko usodno za posameznika. Dalje menim, da je to določilo zastarelo, kajti v preteklosti je bil PDI brezplačen oziroma ga je financirala država. Danes ga v celoti plača vsak posameznik in ne vidim razlogov zakaj bi država na tak način onemogočala posamezne kandidate. Jasno je, da na ta izpit nihče ne pristopi iz radovednosti ali brez znanja, ampak z namenom, da ga uspešno opravi in se zaposli v svoji stroki (kot sodnik, notar, odvetnik, pravobranilec, tožilec,...). Glede na trenutno stanje na trgu dela, je pravnik brez PDI popolnoma nezaposljiv, saj tudi tisti delodajalci, ki trenutno ne potrebujejo pravnika s PDI, ga vseeno zahtevajo oziroma v objavi prostega delovnega mesta navedejo, da imajo tisti s PDI prednost pred ostalimi. Konec koncev selekcijo o tem kdo je dober pravnik in kdo ne, bo na koncu pokazal trg dela, vendar le če bomo imeli vsi približno enake začetne možnosti... Prav vsakemu pravniku z malo smole (razen izvzetih posameznikov, ki po svojem znanju in izkušnjah izstopajo iz povprečja) se danes lahko zgodi, da se mu zaradi tega določila zakona zaprejo vsa vrata na njegovi poklicni poti. Z morebitno spremembo oziroma odpravo tega člena bo še vedno vsak kandidat moral opraviti PDI in mu pri tem ne bo nič podarjeno. Še vedno bodo potrebna leta učenja, izkušenj in prebiranja sodne prakse. S to morebitno spremembo oziroma odpravo tega člena bo le omogočeno vsem kandidatom, da lahko pristopijo k PDI, tudi tistim, ki so bili trikrat neuspešni bodisi na pisnem ali ustnem delu. Če zgoraj predlagana sprememba ne bi naletela na plodna tla, pa predlagam, da se tistim, ki so že kdajkoli opravili pisni del PDI (kazenski in civilni) in so bili v tretjem pristopu na pisnem delu neuspešni, omogoči zagovor pred komisijo na ustnem izpitu, ki bo ocenila ali njegovo znanje zadostuje za uspešno opravljen PDI. Menim da je sedanja ureditev v nasprotju s načelom enakega obravnavanja in načelom pravne države.

13 glasov
5 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR P patricius2208 2 predloga
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


25.02.2019

Odziv Ministrstva za pravosodje

 

V okviru navedenega predloga je predlagana odprava omejitve iz drugega odstavka 20. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI), ki določa, da kandidatu, ki po tretjem dovoljenem pristopu ne opravi uspešno izpita, ni dovoljen ponovni pristop. Predlagatelj predlog utemeljuje s težavnostjo in nepredvidljivostjo pravniškega državnega izpita. Po njegovem mnenju je uspeh na izpitu odvisen od različnih dejavnikov, med drugim od sestave komisije, saj so razlike med izpraševalci zelo velike. Kot problematično izpostavlja neurejenost pritožbenega postopka zoper oceno, ki jo je kandidat dosegel na ustnem delu izpita. Glede na to, da po veljavni ureditvi izpit v celoti plača vsak posameznik, predlagatelj ne vidi razlogov, zakaj bi se z omejitvijo števila pristopov k izpitu onemogočalo posamezne kandidate na njihovi karierni poti. Podrejeno predlagatelj predlaga, da se tistim, ki so že kadarkoli opravili pisni del pravniškega državnega izpita (kazenski in civilni del) in so bili pri tretjem pristopu na pisnem delu neuspešni, omogoči zagovor pred komisijo na ustnem delu, ki bi ocenila, ali kandidatovo znanje zadostuje za uspešno opravljen izpit. Na koncu dodaja, da je po njegovem mnenju sedanja ureditev v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in načelom pravne države.

 

V zvezi s predlogom najprej pojasnjujemo, kolikšno je število in delež kandidatov, ki so v obdobju od leta 2005 do leta 2018 zaradi omejitve števila pristopov k pravniškemu državnemu izpitu iz drugega odstavka 20. člena ZPDI izgubili možnost opravljanja tega izpita. Navedeni podatki so razvidni iz naslednje preglednice:

Leto

Število pristopov

Število kandidatov, ki so bili neuspešni tretjič

Neuspešnost kandidatov  %

od 1.3.2005

278

1

0,36%

2006

322

2

0,62%

2007

356

1

0,28%

2008

332

1

0,30%

2009

516

1

0,19%

2010

514

3

0,58%

2011

554

6

1,08%

2012

463

20

4,32%

2013

444

4

0,90%

2014

361

4

1,11%

2015

261

5

1,92%

2016

226

0

0,00%

2017

243

5

2,06%

2018

244

5

2,05%

skupaj

5114

58

1,13%

 

Iz preglednice je razvidno, da je bilo v omenjenem obdobju izmed 5114 kandidatov, ki so pristopili k izpitu, tudi tretjič neuspešnih 58 kandidatov. V deležih to pomeni v povprečju 1,13%, po posameznih letih pa delež variira od 0,00% do 4,23%. To je relativno nizek delež, sploh v primerjavi npr. z uspešnostjo študentov, ki se vpišejo na določen študij in ga nato tudi končajo.

ZPDI ne predpisuje pritožbenega postopka zoper oceno, ki jo je kandidat dosegel na pravniškem državnem izpitu. Kot se je ministrstvo do tega vprašanja že opredelilo, je razlog v tem, da gre pri ocenjevanju na ustnem delu pravniškega državnega izpita za akademsko oceno najvišjih pravnih strokovnjakov in ne za upravni postopek. Pritožbe, ki jih kljub temu na ministrstvo vložijo nekateri kandidati, minister zavrže kot nedovoljene, saj zanje ni pravne podlage, kandidati pa imajo nato možnost sprožiti upravni spor.

Določba drugega odstavka 20. člena ZPDI je bila tudi že v postopku presoje ustavne skladnosti pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-242/03 z dne 19. 1. 2006 zavzelo stališče, da omejitev števila dovoljenih pristopov k pravniškemu državnemu izpitu iz navedene določbe ni v neskladju s pravico do svobodne izbire zaposlitve iz drugega odstavka 49. člena Ustave RS. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da izpodbijana določba določa zgolj način izpolnitve pogoja za opravljanje pravosodnih funkcij in pravosodnih poklicev ter drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit. Pri določitvi načina izpolnitve nekega pogoja pa je po mnenju Ustavnega sodišča bistveno, da zakonodajalec vsem kandidatom zagotovi razumne možnosti za njegovo izpolnitev. V obravnavanem primeru je zakonodajalec določil, da so dovoljeni trije pristopi k opravljanju izpita, pri čemer je posebej uredil primere, ko se ponovitev dela izpita ne šteje za ponoven pristop, s podzakonskim predpisom pa je določil tudi pravila glede odsotnosti ali odstopa kandidata od izpita. Na podlagi navedenega je Ustavno sodišče zaključilo, da je zakonodajalec vsem kandidatom zagotovil razumne možnosti, da uspešno opravijo pravniški državni izpit, zaradi česar je pobudničina navedba, da je izpodbijana določba drugega odstavka 20. člena ZPDI v neskladju s pravico do svobodne izbire zaposlitve iz drugega odstavka 49. člena Ustave, neutemeljena.

Ne glede na navedeno se zavedamo številnih pomanjkljivosti veljavne ureditve na področju pravniškega državnega izpita, zlasti v zvezi s samo izvedbo izpita. Zato na našem ministrstvu poteka priprava reforme tega področja, v okviru katere so in še bodo obravnavani tudi vidiki, izpostavljeni v obravnavanem predlogu. Tekom dosedanjih aktivnosti so bile pripravljene Prenovljene izhodiščne teze za prenovo področja PDI, ki so objavljene na naslednji spletni strani Ministrstva za pravosodje.

 

 

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 09.01.2019 | 11:16:59

Odprava omejitve števila pristopov (dosedaj le 3) na Pravniški državni izpit

redlagam spremembo Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) in sicer zadnjega odstavka 20. člena, ki določa da kandidatu, ki po tretjem dovoljenem pristopu ne opravi uspešno izpita, ni dovoljen ponovni pristop. Predlagam, da se število dovoljenih pristopov odpravi .Trije poizkusi za tako težek in nepredvidljiv izpit so absurd. Pravniški državni izpit velja za najtežji izpit v Republiki Sloveniji. Iz nekoč zgolj formalnega izpita, se vse bolj dozdeva, da se je prelevil v sredstvo za omejevanje kadrov s PDI, kjer pogosto ne gre samo za iskanje znanja, ampak za presojo na podlagi subjektivnega faktorja, dostikrat nejasnega in povsem neformalnega, ki odloča o tem, ali posameznik "paše" v skupino kadra s PDI ali ne. Končni uspeh je odvisen od različnih dejavnikov kot so npr. kdo bo sestavljal pisni izpit, koga boš dobil v komisijo za ustni izpit, kakšno je splošno razpoloženje komisije,.. Komisije na ustnih izpitih so različne in kandidata z enakim znanjem sta lahko ocenjena različno in posledično tudi eden z uspešno drugi pa z neuspešno oceno. ZPDI ne predpisuje pritožbenega postopka zoper oceno, ki jo je kandidat dosegel na pravniškem državnem izpitu. Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje da zato, ker gre pri tem za akademsko oceno najvišjih pravnih strokovnjakov in ne za upravni postopek. Ti pravni strokovnjaki so samo ljudje in ocena na ustnem izpitu je vedno subjektivna ocena, saj izpraševalci kandidata izprašujejo osebno, po vnaprej nenapisanih vprašanjih. Razlike med izpraševalci so ogromne, zato menim, da je PDI popolnoma nepredvidljiv izpit, njegova ocena pa prav iz tega razloga ne kaže dejanskega znanja posameznika. Omejitev števila pristopov zato nadaljne pomeni, da po treh pristopih z dobrim znanjem a slabim dnevom komisije, ti povsem uničijo karierno pot posameznika in večletni trud ter vloženo delo v zastavljen cilj, ki se ga dosega že od začetka študija oz. že prej. Če pogledamo sodno prakso naših sodišč najdemo veliko primerov, ko je hiarhčno višje sodišče odločilo drugače kot nižje (izkušen sodnik zaradi napake ni sankcioniran) in je to nekaj povsem normalnega, na PDI pa je to lahko usodno za posameznika. Dalje menim, da je to določilo zastarelo, kajti v preteklosti je bil PDI brezplačen oziroma ga je financirala država. Danes ga v celoti plača vsak posameznik in ne vidim razlogov zakaj bi država na tak način onemogočala posamezne kandidate. Jasno je, da na ta izpit nihče ne pristopi iz radovednosti ali brez znanja, ampak z namenom, da ga uspešno opravi in se zaposli v svoji stroki (kot sodnik, notar, odvetnik, pravobranilec, tožilec,...). Glede na trenutno stanje na trgu dela, je pravnik brez PDI popolnoma nezaposljiv, saj tudi tisti delodajalci, ki trenutno ne potrebujejo pravnika s PDI, ga vseeno zahtevajo oziroma v objavi prostega delovnega mesta navedejo, da imajo tisti s PDI prednost pred ostalimi. Konec koncev selekcijo o tem kdo je dober pravnik in kdo ne, bo na koncu pokazal trg dela, vendar le če bomo imeli vsi približno enake začetne možnosti... Prav vsakemu pravniku z malo smole (razen izvzetih posameznikov, ki po svojem znanju in izkušnjah izstopajo iz povprečja) se danes lahko zgodi, da se mu zaradi tega določila zakona zaprejo vsa vrata na njegovi poklicni poti. Z morebitno spremembo oziroma odpravo tega člena bo še vedno vsak kandidat moral opraviti PDI in mu pri tem ne bo nič podarjeno. Še vedno bodo potrebna leta učenja, izkušenj in prebiranja sodne prakse. S to morebitno spremembo oziroma odpravo tega člena bo le omogočeno vsem kandidatom, da lahko pristopijo k PDI, tudi tistim, ki so bili trikrat neuspešni bodisi na pisnem ali ustnem delu. Če zgoraj predlagana sprememba ne bi naletela na plodna tla, pa predlagam, da se tistim, ki so že kdajkoli opravili pisni del PDI (kazenski in civilni) in so bili v tretjem pristopu na pisnem delu neuspešni, omogoči zagovor pred komisijo na ustnem izpitu, ki bo ocenila ali njegovo znanje zadostuje za uspešno opravljen PDI. Menim da je sedanja ureditev v nasprotju s načelom enakega obravnavanja in načelom pravne države.

Komentarji