Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Uvedba specializiranih sodišč za najkompleksnejše primere

511 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

V Sloveniji nimamo specializiranih sodišč, ki bi se ukvarjali s kaznivimi dejanji najvišjega ranga oz. najkompleksnejšimi primeri. Imamo sodnike, ki se ukvarjajo z ropi, tatvinami in hkrati s TEŠ-6. Tako ne gre več naprej! Gre za fiasko sistema/države (politike, pravosodja, nadzora s strani državnega zbora, gospodarstva – upravljanje državnega premoženja). Dogajajo se stvari, ki niso v prid pravni državi.

Pravosodju predlagam, čimprejšnjo reagiranje – uvedbo timskega dela sodnikov znotraj specializiranih sodišč.

 

17 glasov
2 glasova
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR F Ferenc 74 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11.03.2019

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ureditev in pristojnost sodišč v skladu z 126. členom Ustave Republike Slovenije določa zakon. Sodni sistem Republike Slovenije sestavljajo sodišča s splošno pristojnostjo in specializirana sodišča. Specializirana sodišča delujejo kot štiri delovna in eno socialno prvostopenjsko ter eno višje sodišče na področju delovnega in socialnega prava ter prvostopenjsko sodišče na področju upravnega prava, sodišča s splošno pristojnostjo pa so organizirana kot 11 prvostopenjskih okrožnih in 44 prvostopenjskih okrajnih sodišč, ter štiri drugostopenjska višja sodišča. Posamezno okrajno sodišče je organizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je samostojna organizacijska enota. Vrhovno sodišče odloča na najvišji stopnji v zadevah splošne pristojnosti in v zadevah iz pristojnosti specializiranih sodišč.  

S spremembo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih so bili ustanovljeni specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanjih (specializirani oddelki), v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon storilcev kaznivih dejanj – Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (SDT). Zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka v obravnavajo sodniki, ki so v oddelek razporejeni ali dodeljeni zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje zahtevnejših kazenskih zadev. Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča določi z letnim razporedom kot člane senatov in za opravljanje nujnih procesnih dejanj v zadevah specializiranega oddelka tudi druge sodnike tega okrožnega sodišča in sodnike okrajnih sodišč, ki so organizacijska enota tega okrožnega sodišča (drugi odstavek 40.a člena ZS). Prenova poslovnega procesa v prvostopenjskih kazenskih zadevah: organizacija dela specializiranih oddelkov za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj“ je bila že v letu 2012 ena od prioritet sodstva. Z otvoritvijo sodnega leta 2013 pa je ta preraslo v prioriteto „Projekt K“. Ob otvoritvi sodnega leta 2015 je bilo ugotovljeno, da so nova orodja omogočila prenovo poslovnih procesov, ki se kažejo v občutnem znižanju števila nerešenih zadev in bistveni spremembi starostne strukture rešenih zadev, zato je bilo ocenjeno, da kazenskopravnega področja ni več treba spremljati v smislu prioritete, ker zadošča delo v okviru dnevnega izvajanja nalog vodenja in upravljanja sodišč. Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča pa ima po določbah Sodnega reda, ki med drugim ureja tudi poslovanje sodišč v posameznih vrstah zadev, možnost, da sodnikom specializiranega oddelka zagotavlja prednost pri zasedanju razpravnih dvoran (drugi odstavek 52. člena). 

Po podatkih iz Letnega poročila o uspešnosti in učinkovitosti sodišč 2017 se je v tem letu zmanjšalo število preiskav, saj je bilo novih postopkov 44, (kar predstavlja 37 odstotkov manj kot v letu 2016), kot tudi število novih kazenskih zadev (79 novih zadev, 18-odstotno zmanjšanje). Število rešenih končanih preiskav se je povečalo (66 zadev, 40-odstotno povečanje), zmanjšalo pa se je število rešenih kazenskih zadev (58 zadev, 19-odstotno zmanjšanje). Število nerešenih preiskovalnih zadev se je v letu 2017 zmanjšalo, kazenskih zadev pa povečalo, tako da ostaja konec leta 2017 odprtih 83 preiskav in 132 kazenskih zadev. Nerešene zadeve, za katere so pristojni specializirani oddelki, sicer predstavljajo 3,6 odstotkov vseh kazenskih in preiskovalnih zadev na okrožnih sodiščih. V delu, kjer se pobuda nanaša na timsko delo, pojasnjujemo, da kot že zgoraj navedeno obravnava najzahtevnejša kazniva dejanja, katerih pregon terja posebno organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišjo raven učinkovitosti, SDT, ki je bilo ustanovljeno z Zakonom o državnem tožilstvu leta 2011. To tožilstvo deluje po načelu timskega dela praviloma tako, da pri obravnavanju posameznih zadev združuje znanje, usposobljenost in izkušnje posameznih članov za določena pravna področja v obsegu, ki je potreben za učinkovito usmerjanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pripravo obtožnega akta. 

Specializiranih sodišč, ki bi bila po navedbah predlagatelja pristojna za »kazniva dejanja najvišjega ranga oziroma najkompleksnejše primere«, pri nas zakon na način formacije »posebnih sodišč« ne določa, temveč, kot že pojasnjeno, delujejo pri posameznih okrožnih sodiščih specializirani oddelki, pristojni za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v njihovem okvirju pa specializirani sodniki oziroma sodni senati, s tem pa se tudi zasleduje cilje, ki smiselno izhajajo iz predloga. Vsekakor gre za legitimno pričakovanje, kot ga izraža predlagatelj, da bi dosegli kar najvišjo možno raven specializacije in s tem učinkovitosti delovanja sodišč v najbolj kompleksnih primerih. Temu načelu sledi tudi Vrhovno sodišče RS v okviru optimizacije poslovnih procesov sodišč, poleg tega pa je temu namenjena posebna pozornost tudi ob pripravi sprememb procesne zakonodaje. 

Priloge:

Komentarji