Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Strog nadzor nad izpusti rakotvornih kemikalij v okolje

481 OGLEDOV 0 KOMENTARJEV

Slovenska zakonodaja številnih dokazano rakotvornih snovi sploh ne opredeljuje kot zdravju škodljivih. Primer takšnih snovi so benzen, formaldehid, kremenčev pesek in azbest. Po vrhu vsega so tovarne povečini same odgovorne za nadzor nad lastnimi izpusti. Kako je to mogoče? Kje je nadzor?

Vladi predlagam, da se nemudoma loti priprave zakonodaje, ki bo zgoraj omenjene (in druge znanstveno dokazano rakotvorne) snovi opredelila kot zdravju škodljive ter vzpostavila oblike in načine izvajanja strogega nadzora nad vsebnostjo teh snovi v zraku, vodi in okolju nasploh. Nujna je tudi uvedba ustreznih sankcij za proizvajalce, predvsem pa onesnaževalce z zdravju škodljivimi kemikalijami (zlasti tovarne).

Na sledeči povezavi si lahko preberete zadnjo novico na to temo: www.24ur.com/novice/slovenija/postavite-tablo-da-je-voda-rakotvorna-in-da-je-vstop-v-bazen-na-lastno-odgovornost.html

18 glasov
1 glas
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR T TB 31 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29.01.2019

Odziv Urada RS za kemikalije

V Sloveniji kot članici EU se za ugotavljanje in opredeljevanje nevarnih snovi uporablja Evropska zakonodaja in sicer Uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi (Uredba št. 1272/2008). Na podlagi te uredbe je v EU, posledično pa tudi v RS, na podlagi toksikoloških in drugih lastnosti, identificiranih blizu 150.000 nevarnih snovi; še neprimerno več jih kot take opredelijo in razvrstijo proizvajalci sami na podlagi pravil, ki jim jih določa prej omenjena uredba. 

Snovi, ki jih kot domnevno nerazvrščene navaja predlog Vladi - benzen, azbest in formaldehid- so po veljavni zakonodaji (Priloga VI omenjene uredbe) že identificirane kot nevarne. To pomeni, da imajo uradno sprejeto, v vsej EU veljavno in zakonsko predpisano razvrstitev, ki jo je potrebno obvezno upoštevati pri pripravi nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje tveganj pri njihovi uporabi , tako za splošno kot profesionalno uporabo.

Kremenčev pesek po zgoraj navedenih principih še nima harmonizirane razvrstitve, ne glede na to pa morajo proizvajalci sami uporabiti enake kriterije in postopke za njegovo razvrstitev, ki pa sproži enake posledice kot harmonizirana razvrstitev. Kremenčev pesek po razpoložljivih podatkih nima rakotvornih učinkov, prah pa je v večini primerov že razvrščen in označen kot rakotvoren, kar uporabnikom omogoča ustrezno ravnanje z njim.

Zaradi čezmejnih učinkov in prostega pretoka blaga v EU, prometa in uporabe nevarnih kemikalij ne more urejati vsaka država zase, ampak le v povezavi z ostalimi na nivoju EU. Poleg zakonodaje o razvrščanju in označevanju snovi velja v Sloveniji tudi EU kemijska zakonodaja REACH, po kateri so bile v zadnjih 10 letih pri Evropski Kemijski Agenciji registrirane vse snovi, ki se uporabljajo v EU. Proizvajalci snovi morajo za vsako snov pripraviti oceno kemijske varnosti za različne uporabe. Ta ocena vključuje tudi emisije v okolje s koncentracijskimi mejami za posamezne snovi. Za navedene (pa tudi za večino drugih rakotvornih in mnoge druge nevarne snovi, ki povzročajo veliko zaskrbljenost) v Sloveniji veljajo tudi posebni omejitveni ukrepi, ki se prav tako sprejemajo in izvajajo na nivoju EU. 

V RS je za področje razvrščanja, pakiranja in označevanja, ter prometa in uporabe kemikalij pristojen Urad RS za kemikalije (URSK), nadzor pa izvaja Inšpekcija za kemikalije. Slovenija je preko URSK aktivno vključena pri dopolnjevanju zakonodaje zaradi tehničnega razvoja. Sodeluje pri obravnavi razvrstitev in označitev, na podlagi katerih se dopolnjuje zakonodaja in določena snov postane npr. rakotvorna ali drugače razvrščena.

Za nekatere skupine snovi ali posebna področja obvladovanja kemijskih tveganj (npr. emisije v okolje, varnost in zdravje ne delovnem mestu,…) pa velja specifična področna zakonodaja, ki pa je v pristojnosti drugih ministrstev.

Komentarji