Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Aktivno delovanje pri znižanju stopnje samomorov

1390 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Slovenija spada v vrh držav po stopnji samomorov. Najmlajši zabeležen samomor pri nas je 11 letni otrok kar je grozljivo. Odmeven primer je mamica 2 otrok (najmlajši je imel 1 mesec), ki je skočila pod vlak.

Družba si zatiska oči. V tej temi se ne pogovarjamo/izobražujemo v šoli, službi, družbi in še mediji jo ignorirajo. Prav tako pa strmo narašča uporaba antidepresivov in hospitalizacij zaradi vseh psiholoških težav, ki jih imajo ljudje okoli nas.

Predlagam, da se naredi nekakšen dolgoročni načrt saj trenutno izgleda da se tej problematiki ne posveča skoraj nič. Odličen primer je kako smo se lotili varnosti v prometu, sedaj pa je potreben fokus še kje drugje.

14 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Sončni Avatar 88 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


6. 8. 2019

Odziv Ministrstva za zdravje

Slovenija sodi med države, ki so zaradi samomora bolj ogrožene, saj je samomor velik javno zdravstveni problem od poznega otroštva oziroma od zgodnje adolescence. Ministrstvo za zdravje posveča tej problematiki posebno pozornost, tako na ravni ukrepov za preprečevanje samomora v dolgoročnih načrtih na področju duševnega zdravja in kot tudi z rednim sofinanciranjem konkretnih programov za otroke in mladostnike ter odrasle v različnih okoljih.

Preprečevanje samomora je prednostna tema <link https: www.uradni-list.si glasilo-uradni-list-rs vsebina resolucija-o-nacionalnem-programu-dusevnega-zdravja-2018-2028-renpdz18-28 external-link-new-window internal link in current>Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028 (v nadaljevanju RNPDZ), prvega strateškega dokumenta z dolgoročnim načrtom za področje duševnega zdravja v Sloveniji. Resolucija pokriva celotno področje od promocije duševnega zdravja, zgodnje obravnave in zdravljenja do psihosocialne rehabilitacije, spremljanja, evalvacije ter nadzora kvalitete izvajanja zastavljenih aktivnosti in programov.

RNPDZ posebej naslavlja in predvideva ukrepe za promocijo duševnega zdravja in preventivo duševnih motenj za otroke in mladostnike ter njihove družine v različnih okoljih ter opredeljuje prednostno temo preprečevanja samomora.

Mladi preživijo veliko časa v šolskem okolju in zavedamo se velikega pomena tega okolja za njihov razvoj in socializacijo. Možnosti varovanja in krepitve duševnega zdravja v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema so velike in prav šolsko okolje lahko pomembno prispeva k boljšemu zdravju in kvaliteti življenja učencev in dijakov. Zato Ministrstvo za zdravje v okviru Programov varovanja in krepitve zdravja redno sofinancira programe primarne preventive duševnega zdravja mladih v šolskem okolju:

 

  1. "A (se) štekaš?!?" Integriran pristop krepitve duševnega zdravja in primarne preventive samomorilnega vedenja za mladostnike, Univerze na Primorskem; Inštitut Andrej Marušič, razvoj programa podpiramo od leta 2010.
    Namen programa je krepitev duševnega zdravja in zmanjševanje samomorilnega vedenja med mladostniki, s pomočjo dela na šolah. Cilj je ustvarjanje široke mreže pomoči.
    Projekt je zelo dober in dodelan, saj so izvajalci pridobili veliko izkušenj pri podobnem mednarodnem projektu Seyle.
    Program je hkrati tudi dragocena priložnost, da slišimo glas mladih o bistvenih težavah, s katerimi se spoprijemajo v današnji družbi in možnost, da se jim ponudi rešitve.
  2. Mladinski preventivni program "To sem jaz", NIJZ, Območna enota Celje
    Program obsega spletno svetovalnico za mladostnike ter program "10 korakov do boljše samopodobe" (priročnik za učitelje)  za preventivno delo v razredu.
    Predstavlja primer dobre prakse javno zdravstvenega pristopa, ki se je dolgoročno razvijal skupaj s praktiki šolske preventive. Usmerjen je v razvijanje mladostnikove pozitivne samopodobe, socialnih  in komunikacijskih veščin ter na izstopajoče probleme mladostnikov: nizko samospoštovanje, pomanjkanje optimizma, strah pred neuspehi in doživljanje življenjske praznine.
  3. Razvijanje samovrednotenja ranljivih otrok, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti Ljubljana 
    Program je oblikovan za potrebe dela z ranljivimi skupinami otrok od 4. do 9. razreda OŠ (predvsem slab učni uspeh in motnje vedenja) usmerjen je v premagovanje učnih težav in povečanju socialne vključenosti. V dejavnosti vključuje pedagoške delavce in starše.
  4. Varni brez nasilja -  celostni program primarne preventive nasilja nad vrstniki in spolnega nasilja na škodo otrok in mladostnikov, ISA Institut
    Program se posebej osredotoča na preprečevanje nasilja nad vrstniki. Njegov osnovni cilj je krepiti varovalne dejavnike otrok, mladostnikov, njihovih staršev in strokovnih delavcev za zaščito otrok in mladostnikov pred nasiljem nad vrstniki.
    Glavno sporočilo programa »Brez nasilja nad vrstniki« je, da nasilje ni dopusten način ravnanja v medosebnih odnosih. Program promovira celosten pristop k preventivi nasilja. Osvetli pomembno podporno vlogo vrstnikov, ki so npr. priče vrstniškemu nasilju. Krepi jih, da bi se podporno odzvali in pomagali ustaviti nasilje nad vrstniki.

    Ministrstvo za zdravje redno sofinancira tudi programe namenjen odrasli populaciji, usmerjene k preprečevanju samomora. Spodaj je opisan program svetovanja v duševni stiski.

  5. Svetovanje posameznikom, parom in družinam v duševni stiski,  POSVET (dosegljiv na povezavi: <link http: www.posvet.org>http.//www.posvet.org/ )Slovensko združenje za preprečevanje samomora; Enota: Center za psihološko svetovanje

Ministrstvo za zdravje že od leta 2009 podpira program Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, Centra za psihološko svetovanje Posvet z naslovom "Svetovanje posameznikom, parom in družinam v duševni stiski".

Program nudi brezplačno pomoč odraslim in mladostnikom v trenutkih hude stiske, ko je ta še obvladljiva in ne sodi v okvir zdravstvenega sistema. Poteka že vrsto let v številnih regijah Slovenije in iz leta v leto spremljamo povečanje števila uporabnikov.

Vzpostavljen je program delovanja 12 svetovalnic za prvo psihološko pomoč v stiski v Sloveniji in sicer v  Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Kopru, Idriji, Mariboru ter Celju in Laškem.

Svetovalnice ponujajo brezplačno individualno ali skupinsko obravnavo posameznikom, parom in družinam, ki doživljajo čustvene stiske, ki jih sami ne obvladujejo več in potrebujejo strokovno pomoč. Namenjen je podpori pri razreševanju akutne stiske, razbremenitvi posameznika in njegovih bližnjih ter usmerjanju klienta k iskanju ustreznih načinov reševanja problema, ki je povzročil trenutno stisko. Poleg te univerzalne preventive  program s selektivno preventivo dosega tudi ciljne skupine, ki so zaradi različnih faktorjev tveganja bolj ogrožene za morebiten nastanek duševne bolezni.

Posledica tega je, da je posameznik v manjši meri obravnavan na različnih ravneh zdravstvenega varstva (primarna, sekundarna) in je s tem tudi manj obremenjena zdravstvena blagajna. Pravočasna obravnava stiske, pomeni tudi preventivo pred samomorilnim vedenjem in bolj zadovoljnega in učinkovitega posameznika kar posledično vpliva na njegove medosebne odnose (v družini, delovnem okolju itd.).

Program je usmerjen v izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja v Sloveniji in v dopolnjevanju obstoječih storitev s področja duševnega zdravja, ki se izvajajo v okviru javnega zdravstva. Posebej poudarjamo da program sledi usmeritvam Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018 – 2028.

Ministrstvo za zdravje podpira program "Svetovanje posameznikom in družinam v stiski" zaradi njegove kvalitete in inovativnega pristopa kontinuirano od leta 2009.

Zahvaljujemo se vam za podano pobudo in upamo, da smo orisali prizadevanja za preprečevanje samomora.

Komentarji