Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sistemski pristop k reševanju naraščajočega tranzitnega tovornega prometa na AC

1720 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Vlado pozivam, da takoj pristopi k sistematičnemu reševanju problema tranzitnega cestnega tovornega prometa preko naše države.

Razvite sosednje države so že zdavnaj ugotovile, da cestni tranzitni tovorni promet prinaša bistveno več škode kot koristi. Prometne nesreče, vsakodnevni zastoji, hrup in onesnaževanje, še zdaleč ne odtehtajo par 100 milijonov EUR pobranih cestnin, kar je sicer prihodek srednje velikega podjeta v Sloveniji.

Avstrija je problem že zdavnaj prepoznala in ga že vsaj dve desetletji aktivno rešuje. Z mehkimi prijemi (omejitve hitrosti, prepoved nočnih voženj, podaljšana prepoved ob vikendih, mejna kontrola, dosledno kaznovanje prekrškarjev, porepoved vožnje za vozila z višjimi emisijami) je dosegla, da jo je tranzitni tovorni promet skoraj povsem obšel in se preusmeril preko Slovenije. Težave imajo le še na prelazu Brenner, kjer pa bodo po odprtju bazičnega železniškega tunela po letu 2026 prepovedali ali vsaj močno omejili tranzitni tovorni promet. V Avstriji namreč sledijo načelu, da mora imeti prost pretok blaga meje tam, kjer je ogroženo zdravje državljanov.

In kaj so počele ves ta čas naše Vlade? Vsak predlog omejevanja so v kali zatrle s trditvijo, da je cestni tovorni promet v EU popolnoma liberaliziran. Kar je seveda navadna laž, dokaz pa je naša severna soseda.

Ministrica za infrastrukturo sedaj obljublja novo hitro cesto iz Ptuja proti Ormožu in iz Postojne proti Jelšanam. Torej točkovne ukrepe, ki bodo situacijo v globalu samo še poslabšali. Prejšnja vlada nam je kot rešitev ponujala drugi tir z geslom "tovornjake na vlake", zamolčala pa dejstvo, da tranzitni tovorni promet, ki ga generira Luka Koper predstavlja povsem nepomemben delež , saj tranzitni tovorni promet čez našo državo skoraj v celoti generira italijanska industrija.

Edini projekt, ki je bil namenjen sistematičnemu zamanjševanju cestnega tranzitnega tovornega prometa je bil projekt železnice Divača - Trst, od katerega pa je vlada Mira Cerarja leta 2015 neodgovorno odstopila.

Vlado zato pozivam, da neha tiščati glavo v pesek in nemudoma začne reševati problem, ki bi se ga vlade morale lotiti že vsaj deset let nazaj. Kako se to naredi, naj si pogleda pri Avstrijcih. In naj ne rešitve prestavlja v v daljno prihodnost, ker je za to že zdavnaj prepozno.

24 glasov

0 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M marzola 10 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 12. 2018

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Pri omejitvah tranzitnega prometa tovornih vozil na slovenskih cestah se srečujemo s predlogi, ki so si povsem nasprotujoči. Na eni strani imamo predloge po popolni sprostitvi prometa tovornih vozil na avtocestah, na drugi strani pa predloge po dodatnem omejevanju.

V zvezi z naraščajočim tranzitnim tovornim prometom na avtocestah so bili že izvedeni določeni ukrepi, nekateri so še v fazi izvajanja.

Višina cestnine je za težka tovorna vozila že od leta 2010 prilagojena glede na emisijski razred vozila EURO. To pomeni, da ekološko manj ustrezna vozila plačujejo višjo cestnino v primerjavi z ekološko sprejemljivejšimi vozili. Delež tovornih vozil nižjih emisijskih razredov, ki vozijo preko Slovenije v tranzitu, se tako zaradi precej višje cestnine za ta vozila hitro zmanjšuje in predstavlja manjši delež prometa tovornih vozil na avtocestnem križu.

Slovenski nadzorni organi izvajajo nadzor v okviru svojih pristojnosti. Trenutno se izvajajo ukrepi za izboljšanje pogojev dela omenjenih organov. Po uvedbi elektronskega cestninjenja aprila 2018, je družba DARS, d. d. začela z odstranjevanjem cestninskih postaj. Projekt odstranjevanja cestninskih postaj bo zaključen predvidoma v dveh letih, pri čemer se bodo prometne površine na lokacijah nekaterih sedanjih cestninskih postaj namenile in prilagodile za izvajanje nadzora. Slednje bo pomembno prispevalo k izvajanju učinkovitejšega nadzora.

Pomemben ukrep je tudi uvedba prej omenjenega elektronskega cestninjenja, s čimer je zagotovljena večja pretočnost tovornega prometa, kar tudi pozitivno vpliva na okolje in prometno varnost.

K zmanjšanju negativnih učinkov prometa na okolje bo prispeval tudi ukrep, ki se bo v Sloveniji začel izvajati s 1. 11. 2019. Gre za ukrep, na podlagi katerega se bo omejila največja dovoljena hitrost vozil na avtocestah in hitrih cestah v bližini večjih naselij (npr. Celje, Ljubljana, Kranj) v času, ko bo presežena najvišja dovoljena meja onesnaženosti zraka. Gre za ukrep okoljske narave, ki je usmerjen v večjo kakovost zraka, ki se poslabša zlasti v zimskem času zaradi uporabe malih kurilnih naprav na trda goriva.

Pomembno je tudi zagotoviti, da se čim več tovora prepelje po železnici, saj se bo na ta način zmanjšalo število tovornih vozil na slovenskem avtocestnem križu. Zmotno je prepričanje, da ravno tranzitni promet povzroča konične zastoje na cestah okoli večjih mest. Najnovejša študija prometnih tokov je namreč pokazala, da je npr. na ljubljanskem obroču v času jutranje konice le 22 % prometa v tranzitu. Ukrepi, ki bodo sprejeti, ne smejo biti usmerjeni zgolj v tranzit, saj s tem težav ne bomo rešili. Problematiko je potrebno reševati sistemsko, vzporedno z ukrepi na področjih javnega potniškega prometa ter železniške in cestne infrastrukture. Velika verjetnost je, da bodo lokalno potrebne dodatne kapacitete cestne infrastrukture in v ta namen je tudi bila izdelana zgoraj navedena študija.

Omejitve prometa na cestah ob vikendih so v naši državi v največji možni meri usklajene z omejitvami sosednjih držav z namenom, da promet skozi državo teče čim bolj tekoče (le na Hrvaškem so te omejitve urejene manj strogo).

Tranzitnega prometa sicer ni možno omejevati na podlagi zakonodaje EU s področja prevozov v cestnem prometu, saj je določeno, da lahko prevozniki s sedežem v EU opravljajo cestne prevoze znotraj EU z licenco Skupnosti. Lahko pa na podlagi sklenjenih bilateralnih sporazumov z našo državo (sistem dovolilnic) Slovenija omejuje promet, ki ga izvajajo prevozniki, ki sedeža svojega podjetja nimajo v eni od držav članic EU. Za prevoznike omenjenih držav promet ni liberaliziran, temveč so z nekaterimi državami dogovorjene omejene kvote dovolilnic (tranzit, prevoz v tretje države), s čimer se omejuje dostop do slovenskega trga, kar posredno vpliva na promet na avtocestah.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Slovenija že izvedla nekatere ukrepe za omejitve tranzitnega prometa. Nekateri ukrepi so pa še v fazi izvajanja. Zato predloga ne podpiramo.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 17. 10. 2018 | 16:33:08

Sistemski pristop k reševanju naraščajočega tranzitnega tovornega prometa na AC

Vlado pozivam, da takoj pristopi k sistematičnemu reševanju problema tranzitnega cestnega tovornega prometa preko naše države.

Razvite sosednje države so že zdavnaj ugotovile, da cestni tranzitni tovorni promet prinaša bistveno več škode kot koristi. Prometne nesreče, vsakodnevni zastoji, hrup in onesnaževanje predstavljajo bistevno večjo škodo kot nekaj 100 milijonov EUR pobranih cestnin, kar je sicer prihodek srednjevelikega podjeta v Sloveniji.

Avstrija je problem že zdavnaj prepoznala in ga že vsaj dve desetletji aktivno rešuje. Z mehkimi prijemi (omejitve hitrosti, prepoved nočnih voženj, mejna kontrola, dosledno kaznovanje prekrškarjev) je dosegla, da jo je tranzitni tovorni promet skoraj povsem obšel in se preusmeril preko Slovenije. Težave imajo le še na prelazu Brenner, kjer pa bodo po odprtju bazičnega železniškega tunela po letu 2026 popolnoma prepovedali tarnzitni tovorni promet. V Avstriji namreč velja načelo, da mora imeti prost pretok blaga meje tam, kjer je ogroženo zdravje državljanov, kar je seveda tudi v skladu s pravili EU.

In kaj so počele ves ta čas naše Vlade? Vsak predlog omejevanja so v kali zatrle s trditvijo, da je cestni tovorni promet v EU popolnoma liberaliziran. Kar je seveda navadna laž, dokaz pa je naša severna soseda.

Ministrica za infrastrukturo sedaj obljublja novo hitro cesto iz Ptuja proti Ormožu in iz Postojne proti Jelšanam, s čimer se bo situacija v globalu samo še poslabšala. Prejšnja vlada nam je kot rešitev ponujala drugi tir z geslom "tovornjake na vlake", zamolčala pa dejstvo, da tranzitni tovorni promet, ki ga generira Luka Koper predstavlja povsem nepomemben delež in da tranzitni tovorni promet čez našo državo skoraj v celoti generira italijanska industrija, ki je Luka Koper niti najmanj ne zanima.

Edini projekt, ki je bil namenjen zamanjševanju cestnega tranzitnega tovornega prometa je bil projekt železnice Divača - Trst, od katerega pa je vlada Mira Cerarja leta 2015 neodgovorno odstopila.

Vlado zato pozivam, da neha tiščati glavo v pesek in nemudoma začne reševati problem, ki bi se fa morala lotiti že vsaj deset let nazaj. Kako se to naredi, naj si pogleda pri Avstrijcih. In naj ne skuša rešitve prestaviti v daljno prihodnost, ker je za to prepozno in bo prišlo do kolapsa in širokega nezadovoljstva še v tem mandatu.

Verzija predloga z dne, 19. 10. 2018 | 08:10:52

Sistemski pristop k reševanju naraščajočega tranzitnega tovornega prometa na AC

Vlado pozivam, da takoj pristopi k sistematičnemu reševanju problema tranzitnega cestnega tovornega prometa preko naše države.

Razvite sosednje države so že zdavnaj ugotovile, da cestni tranzitni tovorni promet prinaša bistveno več škode kot koristi. Prometne nesreče, vsakodnevni zastoji, hrup in onesnaževanje še zdaleč ne odtehtajo nekaj 100 milijonov EUR pobranih cestnin, kar je sicer prihodek srednjevelikega podjeta v Sloveniji.

Avstrija je problem že zdavnaj prepoznala in ga že vsaj dve desetletji aktivno rešuje. Z mehkimi prijemi (omejitve hitrosti, prepoved nočnih voženj, podaljšan aprepoved ob vikendih, mejna kontrola, dosledno kaznovanje prekrškarjev) je dosegla, da jo je tranzitni tovorni promet skoraj povsem obšel in se preusmeril preko Slovenije. Težave imajo le še na prelazu Brenner, kjer pa bodo po odprtju bazičnega železniškega tunela po letu 2026 prepovedali tarnzitni tovorni promet. V Avstriji namreč sledijo načelu, da mora imeti prost pretok blaga meje tam, kjer je ogroženo zdravje državljanov.

In kaj so počele ves ta čas naše Vlade? Vsak predlog omejevanja so v kali zatrle s trditvijo, da je cestni tovorni promet v EU popolnoma liberaliziran. Kar je seveda navadna laž, dokaz pa je naša severna soseda.

Ministrica za infrastrukturo sedaj obljublja novo hitro cesto iz Ptuja proti Ormožu in iz Postojne proti Jelšanam. Torej točkovne ukrepe, ki bodo situacijo v globalu samo še poslabšali. Prejšnja vlada nam je kot rešitev ponujala drugi tir z geslom "tovornjake na vlake", zamolčala pa dejstvo, da tranzitni tovorni promet, ki ga generira Luka Koper predstavlja povsem nepomemben delež , saj tranzitni tovorni promet čez našo državo skoraj v celoti generira italijanska industrija.

Edini projekt, ki je bil namenjen sistematičnemu zamanjševanju cestnega tranzitnega tovornega prometa je bil projekt železnice Divača - Trst, od katerega pa je vlada Mira Cerarja leta 2015 neodgovorno odstopila.

Vlado zato pozivam, da neha tiščati glavo v pesek in nemudoma začne reševati problem, ki bi se ga vlade morale lotiti že vsaj deset let nazaj. Kako se to naredi, naj si pogleda pri Avstrijcih. In naj ne rešitve prestavlja v v daljno prihodnost, ker je za to prepozno.

Komentarji