Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Pridobitev uporabnega dovoljenja

927 OGLEDOV 0 KOMENTARJEV

Predlagam, da se Gradbeni zakon popravi tako, da bodo pravico do legalizacije imeli tudi lastniki objektov/etažnih enot objektov, ki so imeli ob graditvi dovoljenje za eno, dvo stanovanjski objekt, vendar se je tekom let izkazalo, da je objekt prevelik za eno ali dve družini in so ga predelali v večstanovanjski objekt in ga kot takega pravnomočno etažirali, ne glede na obstojstoječe občinske prostorske načrte (OPPN).

Menim namreč, da če je država opustila nadzorstveno pravico ob vpisu takih etažnih enot v zemljiško knjigo, pri tem pa niso preverili obstoječega OPPN in gradbenega dovoljenja, da ne more biti sedaj to v breme lastnikom takih nepremičnin. V večini primerov je namreč govora o objektih, ki že dalj časa (večinoma več let) obstajajo in kot taki torej niso dodatna obremenitev za okolje, vendar pa se jih ne da legalizirati, če OPPN ne določa možnosti gradnje večstanovanjskih objektov, prav tako ti objekti v večini primerov ne spadajo pod nobeno od izjem, ki so sedaj opredeljene v GZ, po katerem je možno legalizirati objekte ne glede na OPPN.

18 glasov
0 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR P PredlagateljicaAna 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


27.11.2018

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

S prenovo prostorske in gradbene zakonodaje v lanskem letu so bile uvedene številne možnosti legalizacije objektov. Pri tem je zakonodajalec sledil načelu - starejši kot je objekt, milejši so pogoji za legalizacijo. Tako je po 1. 6. 2018, ko se je začel uporabljati Gradbeni zakon, poleg amnestije za objekte, zgrajene pred letom 1968, dodana še možnost amnestije za objekte, zgrajene pred letom 1998. Ko govorimo o amnestiji, je v kontekstu tega predloga, s tem mišljeno to, da se pri takšni obliki legalizacije objektov ne preverja skladnosti s prostorskimi akti.

V zakonodajnem postopku so bile predlagane še bistveno širše možnosti legalizacije (npr. amnestiran bi bil vsak objekt, ko doseže starost 20 let), vendar je bil v zakonodajnem postopku takšen predlog zavrnjen oziroma amandmiran tako, da je bila prvotno drseča legalizacija spremenjena v legalizacijo s fiksnim datumom. Tudi sicer je precej velikodušne možnosti legalizacije objektov in premik legalizacijske meje oz. meje za amnestijo na leto 1998 kritiziral velik del strokovne, pa tudi splošne javnosti, zato v prihodnosti v javni razpravi ni pričakovati drugačnega odziva, če bi predlagatelj predlagal širitev teh možnosti na predlagan način. Predlagatelju in zakonodajalcu se je namreč očitalo, da takšni ukrepi lahko delujejo kot spodbuda za pojav nedovoljenih posegov v prostor in da niso vzgojni. Zato je strokovna javnost za uravnoteženje ukrepov zahtevala uzakonitev mehanizmov za preprečevanje nastajanja nedovoljenih gradenj.

Nadalje pojasnjujemo, da je nezakonito spreminjanje enostanovanjskih stavb v večstanovanjske stavbe brez predhodnega preverjanja sporno predvsem z vidika urbanizma. V primeru tovrstnega spreminjanja stavb brez predhodne urbanistične presoje ustreznosti lahko namreč pride do težav zaradi ne zagotavljanja ustreznega števila parkirnih površin, zaradi nezadostnih kapacitet komunalne infrastrukture (ceste, kanalizacija, vodovod, itd.), poleg tega pa se v primeru večjega razmaha nezakonitega spreminjanja stavb v večstanovanjske lahko pojavijo tudi težave zaradi nezadostnih kapacitet družbene infrastrukture (vrtci,šole). Zato je pomembno, da se morebitno spreminjanje namenske rabe stavb strokovno preverja v postopku spreminjanja prostorskega akta, v katerem sodelujejo strokovnjaki za urbanizem. Tako lahko skladno z zakonodajo o urejanju prostora pri pristojni občini vsak občan poda pobudo za spremembo prostorskega akta in doseže njegovo spremembo, če je to sprejemljivo z vidika že opisanih urbanističnih kriterijev.

Komentarji