Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Podatki o plači pri oglasih za delo

784 OGLEDOV 21 KOMENTARJEV

Vrsta iskalcev zaposlitve izgublja čas, ker se prijavlja na delovna mesta s prenizko plačo. Tak postopek obremenjuje tudi resurse v družbah, saj dobijo preveč prijav. Zaradi tovrstne ureditve se že objavljajo raziskave o plačah (npr. placa.si). V Avstriji je običajno, da se objavi poleg zahtev o kompetencah zaposlenih tudi podatek o pričakovani bruto plači v prvem letu.

39 glasov
3 glasovi
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR J jurero 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14.01.2019

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Obveznost javne objave prostega delovnega mesta je pomemben vidik ustavno varovane svobode dela, iz katere med drugim izhaja, da vsakdo prosto izbira zaposlitev in da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Pravica do enake dostopnosti do vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji kot ena od človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin je zapisana v 49. členu Ustave Republike Slovenije.

Ta ustavna pravica je konkretizirana s 25. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki določa obveznost javne objave prostega delovnega mesta. Smisel javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela je v tem, da se z možnostjo zaposlitve oziroma opravljanja dela seznani čim širši krog potencialnih kandidatov za zasedbo prostega delovnega mesta oziroma za opravljanje določenega dela. Izjeme od obveznosti javne objave zakon zato dopušča le v taksativno naštetih primerih (26. člen ZDR-1).

Javna objava je v skladu s 25. členom ZDR-1 možna na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ), v sredstvih javnega obveščanja, na spletnih straneh ali v javno dostopnih poslovnih prostorih delodajalca. Navedena obveznost javne objave prostega delovnega mesta ali vrste dela v skladu z določbami ZDR-1 velja tudi za delodajalce iz javnega sektorja, prav tako zanje veljajo izjeme od omenjene obveznosti, določene v 26. členu ZDR-1, vendar s to razliko, da so delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države javno objavo dolžni zagotoviti preko ZRSZ, kot je določeno v 7. členu Zakona o urejanju trga dela.

Javna objava prostega dela mora vsebovati:

  • navedbo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela,
  • pogoje za opravljanje dela in
  • rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.

ZDR-1 v okviru 22. člena določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Pogoji morajo biti določeni vnaprej in delodajalec jih mora upoštevati pri objavi. S tem je podana dostopnost delovnega mesta pod enakimi pogoji vsem potencialnim kandidatom. V objavi prostega delovnega mesta je lahko tudi določeno, na kakšen način se dokazuje izpolnjevanje pogojev, morebitna možnost kasnejše izpolnitve določenih pogojev oziroma morebitna prednost določenih kandidatov. Sicer pa ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, ali bo in koga od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, bo izbral (24. člen ZDR-1).

Povzamemo lahko, da zakon z določbo o obveznosti javne objave prostega delovnega mesta uresničuje ustavno pravico do svobode dela. Bistveni namen te dolžnosti je torej, da je vsako delo pod enakimi pogoji dosegljivo vsem. Zaradi izpolnitve zakonskih obveznosti ZDR-1 v 25. členu določa nekatere obvezne sestavine objave prostega delovnega mesta. Sicer pa podrobnejše vsebine objave, načina in vsebine prijave ter izbirnega postopka ne ureja, ampak to prepušča svobodi potencialnim pogodbenim strankam. Pogodbena svoboda je namreč eno od temeljnih načel civilnega prava in obsega prosto odločitev subjektov, ali bodo vstopali v pogodbena razmerja in s kom bodo sklepali pogodbena razmerja ter kakšna bo vsebina pogodbenega razmerja, pri čemer pa ne smejo ravnati v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (3. člen Obligacijskega zakonika).

Kandidat se torej svobodno odloča, na katera prosta delovna mesta se bo prijavil in ali bo v primeru izbire z delodajalcem sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec pa se na podlagi načela svobodne izbire, prepovedi diskriminacije ter kandidatove ustreznosti sam odloči ali in s katerim izmed kandidatov, ki so se prijavili na razpis, bo sklenil delovno razmerje. Pri tem mora upoštevati, da izbrani kandidat izpolnjuje vse pogoje, ki jih je delodajalec v skladu s splošnim aktom navedel v razpisu prostega delovnega mesta.

Priloge:

Komentarji