Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Stvaka šolstva dovoljena le med počitnicami

1444 OGLEDOV 21 KOMENTARJEV

Predlagam,

Da se za šolstvo predpiše dovoljena stavka le v času šolskih počitnic (saj jih je na leto dovolj da bodo prišli na svoj račun) Brez da delajo škodo ljuedem, ki plačujejo njihove plače z davki.

Ali da lahko stavkajo, kot policija, vojska... z tem, da svoje delo opravljajo bolj dosledno.

Nihče ne upošteva, da ljudje ki delajo v gospodarstvu nimajo prostih dni za potrebe stavk šolnikov...

23 glasov
13 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR Y yerry 3 predlogi
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


20.11.2018

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Pravico do stavke določa Ustava v 77. členu, ki dopušča, da se lahko ta pravica z zakonom omeji, če to zahteva javni interes, pri čemer mora zakonodajalec upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. V Republiki Sloveniji Zakon o stavki ureja pogoje, pod katerimi se lahko izvaja stavka. Ta v 7. členu določa dodatne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, kadar stavkajo delavci pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali delo posebnega družbenega pomena.

Kot ugotavljate že sami, na področju vzgoje in izobraževanja zakon ne določa posebnih omejitev glede izvajanja stavke. Prepričani smo, da v nobeni od do sedaj izvedenih stavk reprezentativnih sindikatov na področju vzgoje in izobraževanja ni bila kršena pravica otrok do izobraževanja, saj so v vedno šolah poskrbeli, da je bila učna snov, kljub odpadlemu dnevu pouka zaradi stavke, realizirana. Prav tako je bilo, ne glede na stavko, poskrbljeno za varstvo otrok.

Zavedamo se, da bi bilo ravno zaradi kolizije dveh ustavnih pravic (pravice do stavke in pravice do izobraževanja) smiselno z zakonom določiti način izvajanja stavke na področju vzgoje in izobraževanja. Predvsem pa je potrebno oblikovati družbeno in delovno okolje, v katerem se delavcem za uresničevanje njihovih pravic ne bo potrebno odločati za stavko.

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialn zadeve in enake možnosti

Veljavna pravna ureditev pravice do stavke v naši državi temelji na ratificiranih mednarodnih dokumentih (Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Spremenjena Evropska socialna listina, Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic), Ustavi Republike Slovenije in posebnem zakonu.

Ustava Republike Slovenije opredeljuje pravico do stavke v 77. členu, v poglavju o gospodarskih in socialnih pravicah, ko izrecno določa, da imajo delavci pravico do stavke. To pomeni, da je pravica do stavke individualna pravica delavca, ki pa jo je mogoče uresničevati le kolektivno. Na podlagi drugega odstavka navedenega člena ustave pa je dovoljeno pravico do stavke zakonsko omejiti, če to zahteva javna korist, upoštevajoč pri tem vrsto in naravo dejavnosti. Pravico do stavke je torej po ustavi možno omejiti le z zakonom in to le po objektivnem kriteriju, ne pa po subjektivnem kriteriju, kar pomeni, da omejitve pravice do stavke ne smejo prerasti v prepoved stavke oziroma odvzem pravice do stavke določenim kategorijam delavcev.

Temeljno zakonsko podlago ureditve pravice do stavke v Republiki Sloveniji predstavlja Zakon o stavki (v nadaljnjem besedilu: ZStk), ki stavko definira na ta način, da določa, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje tako ekonomskih in socialnih pravic, kot tudi interesov iz dela. Nosilci pravice do stavke so torej delavci. Zakon ureja stavko tako v javnem kot v zasebnem sektorju, pri čemer je nekaj določb skupnih, dodatno pa ZStk vsebuje še specifične določbe, ki se nanašajo na pravico do stavke za zaposlene v javnih službah in državnih organih. Zaposleni v vojski in policiji pa uveljavljajo pravico do stavke pod pogoji, ki so določeni v specialnih zakonih.

Za stavko v javnih službah (zakon uporablja še staro terminologijo: organizacije in delodajalci, ki opravljajo dejavnost ali dela posebnega družbenega pomena, določena z zakonom ali na zakonu temelječem odloku skupščine družbenopolitične skupnosti), kamor sodi tudi dejavnost izobraževanja v javnih zavodih, ZStk postavlja dva dodatna pogoja, in sicer:

  • zagotovitev minimalnega delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali drugih organizacij ter
  • zagotovitev izpolnjevanja mednarodnih obveznosti (7. člen ZStk).

Z zakonom ali na njem temelječem aktu se mora določiti način zagotavljanja teh pogojev. Konkretna dela in naloge ter način njihovega opravljanja med stavko pa se v skladu z zakonom določijo s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo. Seveda morajo tako specialni zakoni kot tudi konkretni splošni akti oziroma kolektivne pogodbe pri določanju in konkretiziranju načina zagotavljanja zakonskih pogojev iz 7. člena in določanju del in nalog ter načina njihovega opravljanja med stavko upoštevati tako ustavno ureditev, ki omogoča zakonsko omejevanje pravice do stavke, če to zahteva javna korist, upoštevajoč pri tem vrsto in naravo dejavnosti, kot splošno ureditev zakonitosti stavke, kot izhaja iz ZStk.

V primeru stavke v javnih službah je treba stavko napovedati deset dni pred njenim začetkom, pri čemer se zahteva tudi izjava o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa.

Poleg splošnih zakonskih zahtev, ki se nanašajo na obdobje od napovedi stavke, morajo v primeru stavke v javnih službah vsi vpleteni do začetka stavke ponuditi tudi predlog za reševanje spora in s tem seznaniti delavce, ki so napovedali stavko in tudi javnost.

Stavkovni odbor mora med stavko sodelovati s poslovodnim organom organizacije oziroma delodajalcem zaradi zagotovitve minimuma delovnega procesa iz prvega odstavka 7. člena ZStk. Delavci, ki opravljajo dela in naloge iz tretjega odstavka 7. člena ZStk, morajo med stavko izpolnjevati naloge poslovodnega organa oziroma delodajalca.

Upoštevaje navedeno ugotavljamo, da ZStk, kot temeljni zakon na področju urejanja stavk, vsebuje posebna pravila za stavko v javnih službah, pri čemer pa mora biti način zagotavljanja minimalnega delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali drugih organizacij ter način zagotovitve izpolnjevanja mednarodnih obveznosti določen s področnim zakonom ali na njem temelječem aktu. Pri tem ponovno poudarjamo, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki jo je dovoljeno le zakonsko omejiti, in sicer v primeru, če to zahteva javna korist, upoštevajoč pri tem vrsto in naravo dejavnosti.

Tudi iz mednarodnih dokumentov izhaja, da so morebitne omejitve pravice do stavke upravičene le, če gre za omejitve, ki so v demokratični družbi potrebne zato, da bi bilo zagotovljeno spoštovanje pravic in svoboščin drugih ali da bi bili varovani javni red, nacionalna varnost, zdravje ali morala (Spremenjena Evropska socialna listina). Nadalje iz stališč nadzornih organov Mednarodne organizacije dela izhaja, da je pravica do stavke ena bistvenih sindikalnih pravic in eno od bistvenih sredstev, s katerimi delavci in njihove organizacije uveljavljajo in branijo svoje ekonomske in socialne interese, ter da bi morebitna splošna prepoved pravice do stavke celim kategorijam delavcev predstavljala znatno omejevanje možnosti sindikatov za uveljavljanje in varovanje interesov njihovih članov in pravice sindikatov, da organizirajo svoje aktivnosti, kar sicer zagotavlja npr. Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic. Vsakršno omejevanje ustavne pravice do stavke mora torej prenesti presojo izjemnosti, ki izhaja tako iz mednarodnih dokumentov, kot tudi iz Ustave Republike Slovenije.

Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je specialna ureditev pravice do stavke v javnih službah v Zakonu o stavki ustrezna in skladna z mednarodnimi dokumenti, ki urejajo to področje, saj daje ustrezno podlago za ureditev področja stavk v celotnem javnem sektorju.

Komentarji