Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Uvedba cerkvenega davka

3211 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Rimokatoliška cerkev (v nadaljevanju RKC) v Sloveniji prejema iz državnega proračuna več milijonov evrov “gmotne pomoči“ letno, deležna je davčnih olajšav, državljani s plačevanjem davkov krijemo celo prispevke in pokojnine njenih uslužbencev. V tujini temu ni tako. Celo v Italiji imajo podoben sistem kot na primer v Nemčiji, kjer se vsak državljan in priseljenec takoj opredeli glede veroizpovedi in plačuje cerkveni davek. Na ta način verniki finančno podpirajo svoje verske skupnosti, vključno z RKC, kar je edini pravičen način financiranja. To mora uzakoniti tudi Slovenija. Skrajno nepravično je, da smo vsi državljani RS dolžni podpirati RKC (in ostale verske skupnosti), saj je to naloga njenih (njihovih) pripadnikov. Prosim, da se po nemškem zgledu oblikuje transparenten način financiranja verskih skupnosti - uvede cerkveni davek, ki ga plačujejo izključno pripadniki posameznih cerkva in verskih skupnosti. Prispevke naj verskim uslužbencem plačuje njihova verska skupnost, kar mora veljati tudi za RKC. Država ne bi smela gmotno podpirati verskih skupnosti. Edina izjema je varstvo nepremične kulturne dediščine.

121 glasov
11 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR T TB 30 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


01.10.2018

Odziv Ministrstva za kulturo

Ministrstvo za kulturo (MK) ugotavlja, da naslovni predlog zaradi različnosti slovenske in nemške ustavne ureditve razmerij med državo in verskimi skupnostmi in slovenskega načela ločenosti države in verskih skupnosti, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V nadaljevanju tega dokumenta vam MK posreduje obrazložitev svojega mnenja.

MK ugotavlja, da nemška ureditev cerkvenega davka temelji na izrecni ureditvi cerkvenega davka v nemški ustavi (glejte šesti odstavek 137. člena Weimarske ustave v povezavi z 140. členom Temeljnega zakona oziroma zvezne ustave Zvezne Republike Nemčije z dne 23. 5. 1949), ki daje pravico do pobiranja cerkvenega davka vsem verskim skupnostim, ki imajo status organizacije javnega prava .

Slovenska ustava izrecno ne opredeljuje pravne subjektivitete verske skupnosti, vendar so v našem pravnem sistemu verske skupnosti po načelu ločenosti države in verskih skupnosti institucije civilnega prava oziroma pravne osebe zasebnega prava. Navedenemu stališču pritrjujeta tudi mednarodna pogodba - Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih oziroma ustavnosodna praksa - interpretativna odločbe ustavnega sodišča št. Rm-1/02 (Uradni list RS, št. 118/03) in Zakon o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – Odločba US in 40/12 – ZUJF in 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZVS). Tako 40. točka obrazložitve navedene interpretativna odločba ugotavlja, da imenovani sporazum ne daje pravne podlage za priznanje javnopravnega statusa teritorialnih in personalnih institucij Katoliške Cerkve. Določba tretjega odstavka 6. člena ZVS izrecno določa, da so registrirane cerkve in druge verske skupnosti pravne osebe zasebnega prava.

Komentarji