Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Podatki NGO-jev o zaposlenih

1694 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Predlagam, da postanejo javni nekateri podatki o zaposlenih v nevladnem sektorju in njihovih plačah, tako kot to velja za javni sektor in javna podjetja.

Konkretno predlagam, da postanejo javni podatki o številu zaposlenih in višini njihovih plač za tiste nevladne organizacije oz. subjekte, ki letno prejmejo več kot 20.000 evrov javnega denarja, npr. prek državnih in občinskih razpisov.

To bi privedlo do večje transparentnosti npr. v društvih, ki so sicer subjekti zasebnega prava in je članstvo v njih prostovoljno, vendar nekatera operirajo s precejšnimi vsotami javnega denarja. Trenutno so podvržena zgolj revizijam institucij, pri katerih se prijavljajo na razpise, po mojem predlogu pa bi morala zainteresirani javnosti, ne le članicam in članom, na zahtevo posredovati podatke o tem, katerim plačnim razredom v javnem sektorju ustrezajo plače njihovih zaposlenih.

31 glasov
2 glasova
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR D Državljan Domen 6 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


21.08.2018

Odziv Ministrstva za javno upravo

Vse nevladne organizacije so zavezane k oddaji letnih poročil Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Pri oddaji letnih poročil morajo upoštevati določila Slovenskih računovodskih standardov (2016), še posebej SRS 34 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava. Točka 34.5 SRS med drugim določa, da morajo nepridobitne organizacije v pojasnilih k računovodskim izkazom posebej razkriti:

  • v okviru prihodkov za opravljanje dejavnosti negospodarskih javnih služb posebej prihodke sredstev iz proračuna in posebej druge prihodke
  • prejeta in porabljena namenska sredstva po namenih ter znotraj teh sredstev posebej prejeta in porabljena sredstva.

Na AJPES portalu so javno objavljena letna poročila društev, ki vključujejo tudi podatke o povprečnem številu zaposlencev v posameznih društvih. Za zasebne zavode in ustanove je podatke možno pridobiti na zahtevo in proti nadomestilu.

Na spletni strani erar.si je na voljo aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji, ki jo je vzpostavila Komisija za preprečevanje korupcije. Prek omenjene aplikacije je vsem državljanom omogočen dostop do transparentnih informacij o prejemnikih javnofinančnih sredstev, tudi za nevladne organizacije. Za vsako nevladno organizacijo (društvo, zasebni zavod ali ustanovo) je moč preveriti, koliko javnofinančnih sredstev je posamezna organizacija prejela od leta 2003 do danes prek javnih razpisov in drugih mehanizmov.

K dodatni transparentnosti prispeva tudi Zakon o dostopu informacij javnega značaja (ZDIJZ-E), ki na novo določa, da je vsak organ dolžan na spletu objaviti dokumentacijo na področju javnih naročil ter javnih razpisov za dodelitev sredstev, subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega ali občinskih proračunov. Na ta način se povečuje transparentnost in spremljanje porabe javnih sredstev.

Z namenom realizacije navedene spremembe iz ZDIJZ-E Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16) v 10. členu na novo določa, da mora organ v svetovni splet posredovati dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi:

  • javni razpis in razpisno dokumentacijo;
  • člane komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov;
  • prejemnike in višino prejetih sredstev;
  • zaključno poročilo ali povzetek o poteku in rezultatih porabljenih sredstev.
  • Namen določbe je po eni strani zagotoviti da NVO-ji laže pridejo do informacij o razpisih, po drugi strani pa lahko javnost transparentno spremlja porabo finančnih sredstev na podlagi izvedenih razpisov.

    Nevladni sektor v Sloveniji je primerjalno gledano z EU podhranjen po vseh kazalnikih razvoja (število zaposlenih, prihodki v deležu BDP, javno financiranje NVO v % BDP, delež prihodkov iz javnih sredstev), zato je Vlada RS v letošnjem letu sprejela Zakon o nevladnih organizacijah in Strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023. Navedena dokumenta bosta prispevala tudi k transparentnosti delovanja nevladnih organizacij. V predmetni strategiji je v Programu ukrepov načrtovan cilj »Spodbujati preglednost, integriteto in odgovornost nevladnih organizacij«.

    Priloge:

    Komentarji