Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Jasnejše, manj zavajujoče in bolj pregledno označevanje živil

2089 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam, da se ukine nekatere prakse, ki so milo rečeno posmehovanje potrošnikom.

Primer: na medu piše, da prihaja med iz držav članic EU in držav, ki niso članice. Zakaj se ne navede države izvora? Ozrioma zakaj se ne napiše, da prihaja iz planeta Zemlja? Saj EU in izven EU, to pomeni cel svet.

Naslednja stvar je označevanje živil z datumi. Veliko je datumov, napisov "uporabno do", "uporabno najmanj do" ...

Predlagam, se napiše na primer za meso: datum pričetka vzreje, datum zakola, datum predelave in datum, do katerega je živilo uporabno. Tako bomo točno vedeli, da imamo pred sabo meso stare živali, ki je bilo zamrznjeno pred predelavo in ima rok trajanja še kak dan. Sedaj teh informacij nimamo. Rok trajanja lahko tudi izpustimo. Lahko se napiše, da je užitno X dni ali X mesecev ali X let od predelave/proizvodnje.

Na nekaterih proizvodih je napisana cela tabela podatkov in velikorat so vrednosti 0 g na 100 ml ali kaj podobnega. Zakaj je treba označevati zadeve, ki niso prisotne, mnogo koristneje je označiti sestavine, ki so prisotne v nekem živilu.

Na proizvodih piše tudi, da so narejeni za podjetje X, ni pa napisano kdo je to proizvodno podjetje, ki dela za podjetje X, prav tako ni navedene države izvoda, piše samo EU. Medtem ko v opisu za npr. Hrvaško, piše v njihovem jeziku, da je proizvod narejen v Belgiji. Zakaj tudi v našem jeziku ni tega podatka v opisu? Očitno imajo naši sosednje boljšo zakonodajo glede označevanja.

Nekatera živila nimajo roka trajanja. Zakaj morajo imeti naveden datum oz. rok trajanja? Mnogo koristneje bi bilo, da bi bil naveden datum proizvodnje, kot sem omenil pri primeru mesa.

Vseh datumov ni treba navajti na embalažo, dovolj je datum do kdaj je živilo uporabno, bi pa bilo smiselno, da bi imeli dostop do teh podatkov preko QR kode na embalaži. Tako bi zasedlo manj prostora in bilo manj zmede glede večih datumov.

39 glasov
1 glas
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR S starfotr 33 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


06.08.2018

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Glede informiranja potrošnikov o živilih in označevanja živil se v Evropski uniji (EU) uporabljajo harmonizirani predpisi, kar pomeni, da so usklajeni med državami članicami po vsebini in veljajo za celotno območje EU. Splošno označevanje živil ureja Uredba EU št. 1169/2011.

Za nekatera živila, med katere spadata tudi med in meso veljajo dodatno predpisani načini označevanja posameznih vrst živil. Upoštevajoč Uredbo EU št. 1169/2011 je v EU enotno določen obvezen način odgovorne osebe za informacije o živilih (8. člen Uredbe EU št. 1169/2011) ter med drugim obvezen način navajanja države porekla/kraj izvora (9. in 26. člen Uredbe EU št. 1169/2011) in roka uporabe (člen 24. Uredbe EU št. 1169/2011).

Predloge, ki jih navajate kot potrebne, ni mogoče nacionalno urediti, saj bi to bilo v neskladju z veljavnimi harmoniziranimi predpisi EU upoštevajoč enotno predpisan način podajanja informacij v EU.

Pri roku uporabe je potrebno upoštevati, da se za živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva označi rok uporabe z "porabiti do", za ostala živila, kjer se s časom spreminjajo senzorične lastnosti in ne varnost živila pa označba "uporabno najmanj do". Za nekatera živila rok uporabe ni obvezen, ta živila so navedena v Prilogi X, Uredbe EU št. 1169/2011.

Podatke, ki jih predlagate da se vključijo v označbo, lahko nosilci živilske dejavnosti (NŽD) navedejo prostovoljno, kar jim omogoča 36. člen Uredbe EU št. 1169/2011. NŽD se za prostovoljne načine označevanja velikokrat odločijo sami, kadar so ti podatki zaželjeni s strani potrošnikov in pomenijo zanje konkurenčno prednost pred drugimi NŽD.

Komentarji