Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Proti seksizmu - sploh pa v javnih razpisih!

2493 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Ustava republike slovenije pravi:

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

Vsi so pred zakonom enaki.

In sedaj si zamislite situacijo... Janko in Metka sta prijatelja, oba sta nezaposlena nekaj časa, in se sčasoma odločita, da bosta odprla vsak svoje podjetje. Janko bo izdeloval plastične vilice, Metka pa plastične žlice. Zbereta nekaj denarja, se odpravita na točko VEM (ponovem SPOT), in vsak normalen človek bi pričakoval, da imata enake pogoje pri odpiranju podjetja in začetku dela. A izkaže se, da v sloveniji ni tako, kljub zapisom v ustavi pa še kje.

Če si pogledamo novico (in notri link na razpis):

data.si/blog/2018/02/28/spodbujanje-zenskega-podjetnistva-tudi-letos/

Vidimo, da bo Metka, samo na podlagi njenega spola dobila 5000eur subvencije, do katere Janko, spet samo zaradi njegovega spola ni upravičen. Kako je to lahko fer, da v 21. stoletju država dela razliko med spoloma? Janko ni nič kriv, da se je rodil moški, na to ni imel nikakršnega vpliva, in izjemno nekorektno je, da zaradi tega ni pravičen do subvencije, do katere Metka (ki tudi ni imela nič pri izbiri svojega spola) je.

Predlagam, da se prepove kakršnokoli razlikovanje na podlagi spolov v vseh takšnih in podobnih razpisih.

24 glasov
3 glasovi
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR A antiseksist 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


06.08.2018

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Enakost žensk in moških ter varstvo pred diskriminacijo sta temeljni človekovi pravici in temeljni vrednoti sodobnih demokratičnih družb. Načelo enakosti in prepoved diskriminacije sta vgrajena v vse temeljne mednarodne akte s področja človekovih pravic. Načelo enakosti zahteva, da enako situacijo obravnavamo na enak način, neenako situacijo pa na različen. V kolikor ne ravnamo v skladu s tem načelom, je takšno ravnanje, v odsotnosti objektivne in razumne utemeljitve, diskriminacija. Vendar pa je dovoljeno, in ne gre za diskriminacijo, če sprejmemo ukrepe za odpravo dejanske neenakosti in izboljšanje položaja določenih skupin v manj ugodnem položaju, če je to objektivno in razumno. K sprejetju takšnih specifičnih pozitivnih ukrepov za odpravo neenakega obravnavanja oz. diskriminacije žensk in spodbujanje enakosti žensk in moških nas zavezujejo Konvencija Združenih narodov o odpravi diskriminacije žensk, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 12. protokol h konvenciji in zakonodaja Evropske unije.

Da bi preprečili posredno diskriminacijo, je namreč v nekaterih primerih potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi ljudem, ki se nahajajo v de facto različnih situacijah, zagotovimo enake možnosti in pravice, preko različnega obravnavanja, glede na njihove različne okoliščine. Tako morajo vlada, delodajalci in ponudniki storitev zagotoviti prilagoditev svojih pravil in sprejeti posebne ukrepe za vzpostavitev t.i. dejanske (materialne) enakosti. Z izogibanjem sprejetja posebnih ukrepov se namreč poveča tveganje, da bodo pravila, predvsem pa praksa delovanja, prerasla v neposredno diskriminacijo.

V Republiki Sloveniji je pravna podlaga za uvedbo posebnih ukrepov vsebovana v 17. in 18. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo in 7. členu Zakona o enakih možnostih žensk in moških. Opredelitev posebnih ukrepov v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo je povzeta po 5. členu direktive 2000/43. Zakon o varstvu pred diskriminacijo omogoča sprejem posebnih ukrepov, s ciljem zagotoviti uresničevanje pravice do enakega obravnavanja, enake možnosti ali dejansko enakost in udeležbo na področjih družbenega življenja oseb, ki so v manj ugodnem položaju zaradi določene osebne okoliščine. Posebni ukrepi so opredeljeni kot začasni ukrepi in se sprejmejo z namenom preprečevanja ali odpravljanja posledic takšnega položaja oziroma predstavljajo nadomestilo za manj ugoden položaj.

V konkretnem primeru, ki ga navaja pobudnik, gre za uporabo posebnega ukrepa, da se v okviru Aktivne politike zaposlovanja spodbuja samozaposlovanje žensk. Podatki kažejo, da je med podjetniki in podjetnicami več moških kot žensk. Po podatkih za leto 2017 je v Sloveniji med podjetniki in podjetnicami (samozaposlenimi osebami) 32 % žensk. Tudi podatki o zgodnji podjetniški aktivnosti kažejo, da se moški pogosteje kot ženske odločajo za podjetništvo. Stopnja zgodnje podjetniške aktivnosti je znašala v letu 2016 za moške 10,8 % in za ženske 5,1 %. Poleg tega izhaja iz izkušenj zavoda za zaposlovanje, da se ženske mnogo težje odločajo za samostojno podjetniško pot oziroma so pri odločitvi bolj previdne kot moški. Priložnosti za zaposlitev (ne samo za samozaposlitev) žensk je bistveno manj v primerjavi z moškimi, kar še posebej velja za visoko izobražene ženske. Med registrirano brezposelnimi osebami s terciarno izobrazbo namreč prevladujejo ženske (nekaj manj kot 70 %).

Z namenom, da se tej ciljni skupini – ženskam s terciarno izobrazbo - izboljšajo možnosti na trgu dela, odprejo nove priložnosti, olajša pot v podjetništvo, okrepi njihova gospodarska in družbena vloga ter spodbudi njihove ustvarjalne in inovacijske potenciale, je bil uveden posebni ukrep podpore pri samozaposlitvi.

Iz navedenega izhaja, da je pobudnikov predlog, da se prepove kakršnokoli razlikovanje na podlagi spola nesprejemljiv, saj posebni ukrepi, pod zakonsko določenimi pogoji, ne pomenijo diskriminacije.

Priloge:

Komentarji