Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Skrajšanje plačilnih rokov države

1954 OGLEDOV 8 KOMENTARJEV

Predlagam, da se ukinejo predolgi plačilni roki države. Celo predlagam, da se uvede avansna plačila. Te dolgi plačilni roki škodujejo državi in gospodarstvu, saj je treba vedno brezplačno kreditirat nekoga drugega. Če potrebujete denar, lahko najamete kredite ali lizinge ali pa se poslužujete drugih finančnih mehanizmov. Če vas skrbi, da bo nekdo pobral denar in zaprl firmo, za to imamo FURS in sodišča ter bančne in zavarovalniške garancije. Vendar tisti, ki imajo namem poslovati dolgoročno, jim na misel ne pride, da bi goljufali.

Mala in srednja podjetja težko financirajo velike posle, naljimo si čistega vina in postopno skrajšajte plačilne roke, ter dajte vedeti gospodarstvu, da tudi od njih pričakujete enako. Torej, da bo več rednih plačil in več avansnih plačil.

Tudi, ko greste v trgovino po kruh, plačate takoj in ne čez n dni. Za odložena plačila se poslužujete drugih sredstev (kreditne kartice, limiti pri banki ...), za katere se tudi plača in niso zastonj.

Menim, da bo dolgoročno za vse tako bolje in tudi ceneje.

26 glasov
3 glasovi
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR S starfotr 33 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30.07.2018

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma pojasnjujemo, da plačilne roke za neposredne in posredne proračunske uporabnike določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS1819), ki v prvem odstavku 32. člena določa, da je plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni. Navedeno pomeni, da morajo neposredni uporabniki svoje obveznosti plačati 30. dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo, posredni proračunski uporabniki pa lahko svoje obveznosti plačajo že prej, vendar pa ne kasneje kot 30. dan po prejemu listine, ki predstavlja podlago za izplačilo. Tretji odstavek 32. člena ZIPRS1819 določa izjeme od prvega odstavka, in sicer taksativno našteva primere, za katere je dovoljen tudi krajši rok plačila. Četrti odstavek 32. člena ZIPRS1819 pa določa, da lahko minister za finance določi krajši plačilni rok tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih. Zakonske določbe torej jasno določajo plačilne roke za neposredne in posredne proračunske uporabnike, pri čemer pa zadevne določbe omilijo z določitvijo izjem, ki so po našem mnenju zastavljene dovolj široko. Nadalje pojasnjujemo, da možnost predplačil obstaja, saj drugi odstavek 52. člen Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) dopušča možnost dogovarjanja o predplačilih, vendar le izjemoma, ob primernem zavarovanju predplačila ter na podlagi predhodnega soglasja ministra za finance oziroma župana. Dodajamo, da 33. člen ZIPRS1819 taksativno našteva primere, v katerih pa so predplačila, ne glede na 52. člen ZJF, dovoljena. Predplačila so tako dovoljena:

  • na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
  • za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 odstotkov vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova;
  • do višine 30 odstotkov predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik oseba javnega prava ter je ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad, samoupravne narodne skupnosti ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu;
  • za plačilo:
  • do višine 70 odstotkov predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova, če pogodbena vrednost ne preseže 20.000,00 evrov in če se pogodbene obveznosti v celoti izvedejo v tekočem letu;
  • če tako določa donator.
  • Na podlagi zgoraj navedenega Ministrstvo za finance meni, da na področju plačilnih rokov in predplačil ni potrebno spreminjati obstoječih pravnih podlag.

    Priloge:

    Komentarji