Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

1474 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat, v nadaljevanju in prilogi pošiljam pa nekaj novih dejstev. predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.
  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska (1-9). Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    41 glasov
    0 glasov
    Kvorum vsaj 11 glasov ZA
    AVTOR D dimko 1 predlog
    STANJE
    • PREDLOG POSLAN
    • ZADNJA SPREMEMBA
    • KONEC OBRAVNAVE
    • ODGOVOR

    Odgovor


    04.07.2018

    Odziv Ministrstvo za zdravje

    Trenutno veljavna zakonodaja na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja (tj. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja) določa, da posamezniku v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada:

    1. pregled na zahtevo zavarovane osebe, vendar največ enkrat letno; 2. zdravljenje zob, njihovo polnjenje (plombiranje), nadgrajevanje, rentgenska diagnostika zobovja ali čeljustnic, zdravljenje vnetnih in drugih sprememb ustne sluznice ter oralnokirurške in maksilofacialne operativne storitve; 3. zobnoprotetični nadomestki, ki so opredeljeni s pravili;. 4. kontrolni pregled šest mesecev po končanem konzervativnem ali zobnoprotetičnem zdravljenju.

    V sklopu pravice do zobnoprotetičnih storitev oziroma nadomestkov so zavarovane osebe upravičene do: 1. prevlek, kron, nazidkov ter vlitih zalivk v primerih, ko:

    • okvarjene zobne krone ni mogoče zadovoljivo obnoviti s plombiranjem;
    • je to potrebno zaradi dviga ugriza;
    • biomehanski vidiki narekujejo izdelavo takšnega nadomestka na podpornih, retencijskih zobeh za delne snemne proteze ali parodontološko podprte proteze ali za teleskopsko prevleko, ki je potrebna za izdelavo mostička oziroma proteze, ki je pravica;

    2. mostička, če manjkajo zavarovani osebi:

    • v vidnem sektorju do štirje zobje;
    • v eni vrzeli zapored najmanj trije zobje, ki niso na koncu zobne vrste;
    • pet zob v dveh ali več vrzelih v istem ali obeh kvadrantih iste čeljusti, če so vrzeli prekinjene s po enim prisotnim zobom;

    3. snemne delne proteze, če manjkajo:

    • trije ali več zob zapored in izdelava mostička iz statičnih ali drugih strokovnih vidikov ni možna;
    • trije ali več zob na koncu zobne vrste (najmanj kočniki) enostransko in ob tem še najmanj dva zoba v istem ali drugem kvadrantu v isti čeljusti;
    • - zobje v več vrzelih in vsaka od njih predstavljala pravico do mostička, a je cena za protezo nižja kot za mostiček;

    4. totalne proteze, če manjkajo zavarovani osebi vsi zobje v eni čeljusti; 5. zobno-protetičnih nadomestkov, če se ob tem zagotovi celovita rehabilitacija v obeh čeljustih.

    Nekoliko širši nabor pravic na področju zobozdravstva imajo otroci, mladina in študentje, in sicer so upravičeni do preventivne storitve s področja zobozdravstvenih dejavnosti: 1. predšolskih otrocih:

    • preventivni zobozdravstveni pregled dojenčka v starosti od 6 do 12 mesecev;
    • preventivni zobozdravstveni pregled otrok v prvem, drugem in tretjem letu starosti;
    • preventivni zobozdravstveni pregled otrok v četrtem, petem in šestem letu starosti;
    • indicirano zalitje mlečnih kočnikov;
    • fluorizacija s tabletami po prenehanju dojenja;
    • fluorizacija s premazi, raztopinami ali želeji do dvakrat mesečno ali s kombinacijo te metode z jemanjem fluorjevih tablet;
    • preventivni pregled eno leto pred vstopom v šolo in indicirano zalitje fisur na prvih stalnih kočnikih.

    2. mladini do 19. leta starosti in študentih:

    • preventivni zobozdravstveni pregled v vsakem razredu osnovne šole;
    • preventivni zobozdravstveni pregled v 1. in 3. razredu srednje šole;
    • preventivni zobozdravstveni pregled študentov v 1. in 3. letniku višje in visoke šole;
    • fluorizacija s tabletami, premazi ali želeji do dvakrat na mesec ali s kombinacijo obeh metod fluorizacije;
    • indicirano zalitje fisur na stalnih kočnikih in ličnikih.

    Ne glede na navedeno pa je opredelitev standarda, ki ga krijejo sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja, tista, ki determinira, kakšne materijale bodo zdravstveni delavci in sodelavci uporabili pri zdravljenju oziroma pri oskrbi pacientov. Določba 112. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja predvideva, da so standardni materiali v zobozdravstveni dejavnosti pri: 1. zalivkah v vidnem sektorju (oba sekalca in podočnik v posameznem kvadrantu) fosfatni in kompozitni materiali; 2. zalivkah v stranskem (transkaninem) sektorju amalgam; 3. pri vlitih zalivkah, prevlekah, kronah in mostičkih srebropaladijeve, zlatopaladijeve oziroma druge polžlahtne zlitine; 4. zobnih fasetah v prevlekah, kronah in mostičkih akrilat ali kompozitni materiali; 5. protezah akrilati in pri delnih snemnih protezah ulita kovinska baza iz kobaltkromove ali podobne zlitine.

    Standardni material za obturatorje je akrilat in mehko obstojna silikonska polimera, pri opornicah pa kovina za vlivno tehniko ali akrilat, odvisno od vrste in narave opornice. Pri snemnih ortodontskih aparatih je standardni material akrilat, pri fiksnih, pa konfekcijsko pripravljeni kovinski in drugi elementi.

    Zaradi sprememb, ki jih prinaša evropska uredba na področju amalgama, bodo tudi nacionalni predpisi (natančneje Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja) določili, da se kot standardni material v zobozdravstvu, sprva za določene skupine prebivalstva (doječe matere, nosečnice, predšolski otroci, ipd.), kasneje pa širše, več ne uporabi amalgam. Predlog nove ureditve je trenutno še v usklajevanju, pričakovati je, da bo pričel veljati še v tem letu.

    Popravki predloga

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 13:41:14

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji: "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 13:55:28

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji: "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:00:14

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji: "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:01:56

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

    Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:04:11

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27).

    Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji: "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:05:05

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji: "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:07:48

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji: "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:11:39

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji: "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:12:11

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:12:34

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Smiselno bi se zdelo Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:45:17

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:47:52

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 14:49:22

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.

  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 15:05:58

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 15:21:10

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.

  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.

  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.

  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 15:26:06

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.
  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 15:57:27

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.
  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljate o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 21:12:24

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.
  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Kako to? Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Če sem lahko ponovno sarkastičen: ob pavšaliziranju v odgovorih, pa skrivanju za raznimi direktivami iz tujine: svinčene vodovodne cevi, azbest, .. smo v Sloveniji že kaj prepovedali na lastno iniciativo in med prvimi? Leta 2018 razpravljamo o tem, če je živo srebro toksin? In verjetno najbolj žalosten del: nekaj nanogramov ali morda desetine mikrogramov živega srebra iz amalgamov dnevno, kdo bi vedel. Bi Vam pravzaprav lahko bilo bolj vseeno? Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 21:18:03

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.
  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska. Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 21:31:39

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat: predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.
  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska (1-9). Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Verzija predloga z dne, 27.05.2018 | 21:38:13

    Bele zalivke naj ne bodo več plačljive

    Bele zalivke NAJ V JAVNEM ZDRAVSTVU ne bodo več plačljive. Vsi si jih ne zmorejo plačati. Švedska je ta korak naredila pred več kot 20 leti in je živosrebrne zalivke medtem tudi popolnoma prepovedala.

    Podoben predlog je vladi na portalu bil podan že nekajkrat, v nadaljevanju prilagam pa nekaj novih dejstev. predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/399 (2010) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/5919 (2014) predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/8804 (2017)

    Del odgovora ministrstva za zdravje leta 2010:

  • Amalgam, ki se uporablja v zobozdravstveni dejavnosti za izdelavo zalivk, je eno od polnilnih sredstev, ki se uporablja že več kot 150 let in zaenkrat zanj, kljub različnim raziskavam, ni ustrezne zamenjave ali drugega boljšega materiala.
  • Živo srebro, ki je sestavina amalgama, se lahko ob pripravi za polnitev zob, dokler se ne veže z drugimi kovinami (srebro, baker itd.) pojavlja v hlapih ali na sluznici ali na rokah zobozdravstvenih delavcev. Temu so še najbolj izpostavljeni prav slednji, medtem ko je količina živega srebra, ki bi se tako zadržala pri pacientu, zanemarljiva in se ***meri v nanogramih***. Zobozdravstveni delavci lahko zmanjšajo izpostavljenost živemu srebru z uporabo rokavic in pravilnim ravnanjem z amalgamskimi odpadki.
  • Količina živega srebra, ki se pri izdelavi zalivk lahko resorbira v telo, je neznatna, lahko pa do nje pride tudi iz drugih virov v naravi.
  • Ni dokazov, ki bi kazali na povezanost prisotnih amalgamskih zalivk v ustih pacientov in kroničnimi degenerativnimi boleznimi, prizadetostjo ledvic, avtoimunimi boleznimi, posledicami na plodu pri nosečnicah, Alzheimerjevo boleznijo ali pojavom drugih bolezni.
  • Glede prve točke in 150 letne uporabe: tudi svinčene vodovodne cevi so se uporabljale 150 let, pa to ne pomeni, da so varne. Pred 150 leti verjetno tudi ni prav veliko ljudi imelo dostopa do zobozdravnika. Glede druge točke in izpostavljenosti pacientov živemu srebru v nanogramih (besedna zveza zadržala pri pacientu je nekoliko nejasna; predvidevam, da je mišljena izpostavljenost): leta 1997 je univerza Tübingen izmerila količino živega srebra v slini pri 20.000 pacientih z amalgamom: Pri 9 amalgamskih zalivkah je količina živega srebra v povprečju 11,6 mikrograma na liter sline, ob žvečenju se vrednost poveča na 29,3 mikrograma na liter sline (točka 10 iz priloge). Za primerjavo: v EU je na liter pitne vode dovoljen nivo živega srebra 1 mikrogram. Nekateri amalgami zgolj mirno sedeč v epruveti sprostijo ~43.5 mikrogramov živega srebra /cm2 površine/dnevno (14). Glede točke 3 in neznatnih količin živega srebra ob izdelavi zalivk: gre za pavšalno izjavo. Lahko navedbo kvantificirate? Kaj je neznatna izpostavljenost in resorpcija živega srebra iz amalgama; kolikšna je obremenjenost pacienta z živim srebrom, tako ob izdelavi, kot ob odstranjevanju povprečne zalivke? Ob tem velja: tudi amalgam nekomu nameščen danes bo nekoč potrebno odstraniti. Glede četrte točke: leta 2015 je na Tajvanu 207.587 starejših nad 65 let bilo vključenih v študijo z rezultatom: 13% več Alzheimerja pri ženskah izpostavljenih živemu srebru iz amalgama (27). Januarja 2018 je del odgovora ministrstva za zdravje bil naslednji:

    "V zvezi z uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije okvarjenih zobnih ploskev. V zvezi z varnostjo amalgamskih zobnih zalivk in zobnih zalivk iz drugih materialov pa izpostavljamo tudi mnenje, ki ga je v aprilu 2015 sprejel Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja - dokument »The safety of dental amalgam and alternative dental restoration.«"

    Smiselno bi se zdelo, da o toksinu, kot je živo srebro, podajo izhodišče toksikologi. Ključen pri tem je verjetno podatek koliko živega srebra se iz kake vrste amalgamov pod kakimi pogoji izloča. Ob ugotavljanju, da se amalgami uporabljajo že 150 let - ste slednje kdaj vprašali proizvajalce amalgamov? Nadalje omenjate "Neodvisni znanstveni odbor Evropske komisije za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja", krajše SCENIHR. Mislim, da je SCENIHR podal dve mnenji o amalgamu: prvo leta 2008 in drugo aprila 2015. Leta 2008 je sestava SCENIHR komisije bila naslednja: inženir s tesnimi stiki z industrijo kot vodja skupine, 4 stomatologi, 2 veterinarja in 1 toksikolog (21). V neodvisnem znanstvenem komiteju, ki razpravlja o živem srebru, bi pričakoval pretežno toksikologe. Stomatološke in druge zdravstvene ustanove po Evropi ter širše se pogosto sklicujejo na SCENIHR, se pa taka veriga odločanja zdi nekoliko nenavadna. Če sem lahko sarkastičen: to se zdi podobno, kot če bi tobačna industrija podala mnenje o škodljivosti kajenja, ministrstvo za zdravje pa bi se na to mnenje sklicevalo. Prej omenjena velika tajvanska študija, ki je potrdila določeno povezavo med amalgamom in demenco, je bila objavljena novembra 2015; SCENIHR aprila 2015 te pomembne študije verjetno ni zajela? Če podajaš tako pomembno poročilo in smernice za 500 milijonski trg, imaš verjetno v rokah vse vzvode, da na en ali drug način dobiš natančne podatke po posameznih vrstah amalgamov; za začetek, koliko živega srebra izločajo na enoto površine mirno sedeč v epruveti. Je SCENIHR to naredil? Po svoje zanimiv je tudi čas objave SCENIHR mnenj. FDA in SCENIHR v tandemu oblikujeta percepcijo o amalgamu verjetno kar po vsem svetu. Leta 2008 je FDA izgubljal in izgubil pomembno tožbo zaradi amalgama (30). Leta 2015-2016 pa so v Bruslju potekale intenzivne razprave in lobiranja o končni vsebini Konvencije Minamata za EU. Predvidena je bila popolna prepoved živosrebrnih zalivk. Nekdo je to uspel preprečiti (34 - citat British Dental Association). Ob SCENIHR ste v preteklosti izpostavili tudi ADA (American Dental Association) in še nekaj organizacij. Nisem zaznal, da bi kje izpostavili Švedsko. Verjetno nobena druga država ni naredila toliko in tako podrobnih študij o amalgamu kot ravno Švedska (1-9). Amalgam je preostanek časa, ko je živo srebro (calomel, "heroic medicine") še veljalo za vsesplošno zdravilo. Čas je, da se živo srebro iz medicine poslovi.

    Komentarji