Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Uvedba dodatka k denarni socialni pomoči za osebe s posebnimi potrebami

2031 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam, da se uvede dodatek za prejemnike socialne pomoči s posebnimi potrebami. Tukaj mislim na ljudi, ki imajo res posebne potrebe, ne na lenuhe in delomrzneže. Denarna socialna pomoč je verjetno res usklajena z življenjskimi stroški ljudi, ki nimajo posebnih potreb, nikakor pa ne z ljudmi, ki imajo posebne potrebe.Spodaj navajam samo primer celiakije, primerov pa je še na stotine:Odrasli s celiakijo nima pravice do nikakršnih ugodnosti, brezglutenska hrana pa je precej dražja od glutenske (moka tudi do 10 x dražja). Oseba s celiakijo, ki prejema socialno pomoč, ni zaradi celiakije upravičena do nikakršnega dodatka. Glutenske hrane ne sme jesti, ker je ta zanjo strup, brezglutenska pa je zanjo bodisi predraga, bodisi ji poje denar, ki bi ga potrebovala za druge nujne stroške. Za starše otrok s celiakijo je vsaj malce bolje poskrbljeno, ker imajo otroci s celiakijo pravico do dodatka za nego in drugih posebnih dodatkov, odrasli s celiakijo pa nimajo pravice do nobenih dodatkov, tudi če so upravičeni do denarne socialne pomoči. Prav tako mi ni znano, da bi Karitas in Rdeči križ, na katera CSD-ji pošiljajo prejemnike denarne socialne pomoči, imeli na voljo brezglutensko hrano. Zato predlagam, da se uredi tudi slednje.Osebe, ki imajo pravico do denarne socialne pomoči, imajo sicer pravico do izredne denarne socialne pomoči, ki pa je namenjena IZREDNIM izdatkom, ne pa rednim, kot je npr. zgornji primer brezgltuenske hrane.

14 glasov
2 glasova
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR L lipi 57 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


26.06.2018

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16 in 31/18; v nadaljevanju: ZSVarPre) določa, da je do denarne socialne pomoči upravičen posameznik, ki si sam materialne varnosti začasno po merilih tega zakona ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Okoliščine, na katere bi posameznik lahko vplival, veljavni zakon določa primeroma. Namen denarne socialne pomoči je zagotavljanje sredstev za preživetje v višini, kot jo določa veljavni zakon. Denarna socialna pomoč je namenjena samski osebi oziroma družini kot celoti. Višina denarne socialne pomoči, ki naj bi preprečevala absolutno revščino in zagotavljala sredstva za zadovoljevanje minimalnih potreb, ki omogočajo preživetje, se določi tako, da se od višine, ki zadošča za preživetje - od minimalnega dohodka samske osebe oziroma seštevka minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine (t.i. cenzus) - odšteje dohodek samske osebe oziroma družine, ugotovljen na način, ki ga določa zakon (lastni dohodek). Minimalni dohodek samske osebe oziroma seštevek minimalnih dohodkov posameznih družinskih članov družine se po veljavnem zakonu določi v skladu z ekvivalenčno lestvico in glede na razmerje do osnovnega zneska minimalnega dohodka.

V nadaljevanju Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) pojasnjuje, da je v skladu z veljavno socialno zakonodajo mogoče pridobiti posebni dodatek k denarni socialni pomoči, in sicer se upravičencu do denarne socialne pomoči, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo. Potrebo po nujni pomoči druge osebe ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Višina dodatka za pomoč in postrežbo se določi v višini dodatka za pomoč in postrežbo, ki bi upravičencu pripadal, če bi bil do njega upravičen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Center za socialno delo lahko invalidski komisiji poda predlog za ponovno ugotavljanje potrebe po nujni pomoči druge osebe upravičencu do dodatka za pomoč in postrežbo po ZSVarPre, če oceni, da se mu je'zdravstveno stanje izboljšalo v taki meri, da je upravičen do nižjega dodatka za pomoč in postrežbo ali ga ne potrebuje več.

Ministrstvo je mnenja, da je zakonska ureditev ustrezno urejena, saj so do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z veljavno socialno zakonodajo upravičene tiste osebe, ki imajo potrebo po pomoči druge osebe, kar pa ugotavlja invalidska komisija.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 25.04.2018 | 14:46:44

Uvedba dodatka k denarni socialni pomoči za osebe s posebnimi potrebami

Predlagam, da se uvede dodatek za prejemnike socialne pomoči s posebnimi potrebami. Tukaj mislim na ljudi, ki imajo res posebne potrebe, ne na lenuhe in delomrzneže. Denarna socialna pomoč je verjetno res usklajena z življenjskimi stroški ljudi, ki nimajo posebnih potreb, nikakor pa ne z ljudmi, ki imajo posebne potrebe. Spodaj navajam samo primer celiakije, primerov pa je še na stotine: Odrasli s celiakijo nima pravice do nikakršnih ugodnosti, brezglutenska hrana pa je precej dražja od glutenske (moka tudi do 10 x dražja). Oseba s celiakijo, ki prejema socialno pomoč, ni zaradi celiakije upravičena do nikakršnega dodatka. Glutenske hrane ne sme jesti, ker je ta zanjo strup, brezglutenska pa je zanjo bodisi predraga, bodisi ji poje denar, ki bi ga potrebovala za druge nujne stroške. Za starše otrok s celiakijo je vsaj malce bolje poskrbljeno, ker imajo otroci s celiakijo pravico do dodatka za nego in drugih posebnih dodatkov, odrasli s celiakijo pa nimajo pravice do nobenih dodatkov, tudi če so upravičeni do denarne socialne pomoči. Prav tako mi ni znano, da bi Karitas in Rdeči križ, na katera CSD-ji pošiljajo prejemnike denarne socialne pomoči, imeli na voljo brezglutensko hrano. Zato predlagam, da se uredi tudi slednje. Osebe, ki imajo pravico do denarne socialne pomoči, imajo sicer pravico do izredne denarne socialne pomoči, ki pa je namenjena IZREDNIM izdatkom, ne pa rednim, kot je npr. zgornji primer brezgltuenske hrane.

Komentarji