Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Ureditev področja strokovnih izpitov za delo v javnih službah

2493 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Za opravljanje določenih strokovnih izpitov potrebnih za delo v javnih službah ni potrebna pripravniška/delovna doba (npr. ZUP). Usposabljanje/izpit izvaja tudi MJU, torej javna služba.

V izbirnih postopkih za delovna mesta kadrovske službe velikokrat opravljen tovrstni strokovni izpiti dojemajo kot enega izmed temeljnih kriterijev, če ne celo pogojev, za zasedbo razpisanih delovnih mest, tudi pripravniških, čeprav je kandidat v primeru ZUP strokovni izpit po zakonu dolžan opraviti šele v roku treh mesecev po zasedbi delovnega mesta. Zaradi časa opravljanja izpita nastane bistvena razlika pri plačniku izobraževanja/izpita. Če ga kandidat opravi pred zaposlitvijo, je plačnik sam, če po začetku delovnega razmerja, je plačnik delodajalec.

Praksa torej pripelje v situacijo, da je kandidat za javno službo, ne glede na njegove siceršnje strokovne sposobnosti, zavoljo boljše možnosti zaposlitve, primoran plačati javni službi storitev priprave/opravljanja izpita. Javnim službam je namreč v interesu, da se znabijo stroškov, oziroma da na račun kandidatov pridobijo nov proračunski vir.

Če poenostavimo, kandidat plača svojemu potencialnemu delodajalcu za boljše izhodišče v izbirnem postopku.

Tovrstna ureditev se mi ne zdi moralna, zato predlagam naslednji možni rešitvi.

1.) Možnost opravljanja vseh strokovnih izpitov šele po zaposlitvi. Stroške krije delodajalec.

ali.

2.) Umestitev tovrstnih strokovnih izpitov v javno priznane izobraževalne programe v obliki obveznih ali (zunanjih) izbirnih predmetov. Stroški so kriti z javnimi sredstvi, ki jih ustanove prejemajo za izvajanje akreditiranih programov.

16 glasov
4 glasovi
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR Š Š_R 1 predlog
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30.04.2018

Odziv Ministrstva za javno upravo

V mnenje smo preko portala predlagam.vladi.si prejeli predlog št. 9059-83, ki se nanaša na ureditev področja strokovnih izpitov za delo v javnih službah. Predlagatelj navaja, da v izbirnih postopkih za delovna mesta kadrovske službe velikokrat opravljen strokovni izpit iz ZUP dojemajo kot enega izmed temeljnih kriterijev, če ne celo pogojev za zasedbo razpisanih delovnih mest, čeprav je kandidat v primeru ZUP strokovni izpit po zakonu dolžan opraviti šele v roku treh mesecev po zasedbi delovnega mesta. Zaradi časa opravljanja izpita nastane bistvena razlika pri plačniku izpita. Če ga kandidat opravi pred zaposlitvijo, je plačnik sam, če po začetku delovnega razmerja, je plačnik delodajalec. Po mnenju predlagatelja kandidat, ki si zavoljo boljše možnosti zaposlitve plača izpit sam, plača svojemu potencialnemu delodajalcu za boljše izhodišče v izbirnem postopku. Predlagatelj predlaga, da se možnost opravljanja vseh strokovnih izpitov določi šele po zaposlitvi in stroške krije delodajalec ali da se strokovni izpiti uvrstijo v javno priznane izobraževalne programe in stroške krijejo javne ustanove.

V zvezi s predlogom uvodoma pojasnjujemo, da se delovno razmerje v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti sklene za delovno mesto, ki je določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Akt o sistemizaciji delovnih mest je akt delodajalca oziroma predstojnika, ki sprejme ta akt upoštevaje predpise, ki urejajo pravila glede notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest. Predstojnik v aktu o sistemizaciji določi konkretna delovna mesta in pogoje za zasedbo teh delovnih mest glede na obstoječo vsebino, zahtevnost in obseg nalog, upoštevaje obstoječe delovne potrebe s svojega delovnega področja. Pri določanju pogojev za zasedbo delovnih mest mora predstojnik upoštevati Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU; Uradni list RS št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZavar-E, 74/09 Odl.US: U-I-136/07-13 in 40/12-ZUJF), ki v 79. členu določa, da se za uradniška delovna mesta kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, določi naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti, lahko pa tudi drugi pogoji, če tako določa zakon (na primer Zakon o splošnem upravnem postopku). Nadalje mora upoštevati tudi Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17 in 41/17.), ki v prilogi določa tipična uradniška delovna mesta s pogoji za zasedbo in opisi nalog. Oba navedena predpisa sta torej pravna podlaga za oblikovanje akta o sistemizaciji delovnih mest, ki glede na vsebino dela določi delovna mesta s konkretnimi pogoji za zasedbo ter opisi nalog in ti pogoji so potem vsebina objave prostega uradniškega delovnega mesta.

V zvezi s predlogom nadalje pojasnjujemo, da tretji odstavek 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP; Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) določa odložni pogoj, in sicer da mora strokovni izpit iz upravnega postopka oseba opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za delovno mesto, kjer je strokovni izpit iz upravnega postopka določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. Navedena določba pomeni, da je treba za delovna mesta, na katerih javni uslužbenci opravljajo naloge vodenja in odločanja v upravnem postopku, v skladu z ZUP, v skladu z Uredbo o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku (Uradni list RS, št. 12/13) ter v skladu s petim odstavkom 53. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17 in 41/17.), kot pogoj določiti strokovni izpit iz upravnega postopka.

To pomeni, da je treba strokovni izpit iz upravnega postopka kot pogoj za zasedbo delovnega mesta objaviti tudi v javnem natečaju, kjer je treba v besedilu natečaja navesti, da lahko kandidat, ki tega strokovnega izpita nima opravljenega, le-tega opravi v roku treh mesecev po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Poudarjamo, da se v postopku ugotavljanja izpolnjevanja pogojev enako obravnavajo kandidati, ki imajo ta pogoj izpolnjen, kot tisti, ki strokovnega izpita iz upravnega postopka nimajo opravljenega. V skladu z zakonom ga namreč lahko, kot je že navedeno, opravljajo v treh mesecih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Neizpolnjevanje tega odložnega pogoja torej ne more biti kriterij za izločanje kandidatov oziroma za njihovo neuvrstitev v izbirni postopek, seveda ob pogoju, da kandidat izpolnjuje vse zahtevane in v javnem natečaju navedene druge pogoje. Če bo kot strokovno najbolj usposobljen izbran kandidat, ki strokovnega izpita iz upravnega postopka še nima opravljenega, ga bo v skladu s tretjim odstavkom 31. člena ZUP lahko opravil v roku treh mesecev od sklenitve delovnega razmerja, na opravo strokovnega izpita pa ga bo napotil delodajalec. Kriterij strokovne usposobljenosti je namreč glavno vodilo pri izbiri kandidata za prosto delovno mesto, tako, da se izbere kandidat, ki je po svoji strokovni usposobljenosti najprimernejši in bo tako lahko največ prispeval k učinkovitemu in uspešnemu delu organa.

Glede na navedeno ministrstvo meni, da je veljavna ureditev ustrezna in da prejeti predlog ni sprejemljiv oziroma ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Priloge:

Komentarji