Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Sprememba 3. odstavka 200. člena ZDR-1

4107 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Vladi Republike Slovenije predlagam spremembo 3. odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Številni delojemalci dejansko sploh ne vedo, kako postopati v primeru odpovedi delovnega razmerja, in tako zamudijo rok, ko bi še lahko uveljavili svoje pravice. Tako zapadejo v socialno stisko in imajo še težave pri iskanju nove zaposlitve. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe na Delovno in socialno sodišče je odločno prekratek in kot tak v škodo nepoučenih delojemalcev ter v korist delodajalcev. Predlagam torej, da se ta rok podaljša na 1 leto.

Sprememba 3. odstavka 200. člena ZDR-1 tako prinaša boljšo zaščito delojemalcem.

Dosedanja ureditev:

200. člen (uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo) (1) Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. (2) Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. (3) Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. (4) Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. (5) Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Spremenjena ureditev:

200. člen (uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo) (1) Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. (2) Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. (3) Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 1 leta od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. (4) Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. (5) Neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

17 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Marjan Bizilj 85 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 4. 2018

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

ZDR-1 v 200. členu določa uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo. V tretjem odstavku 200. člena ZDR-1 posebej ureja uveljavljanje sodnega varstva glede nezakonitosti odpovedi in drugih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljanje nezakonitosti delodajalčevih odločitev o delavčevi disciplinski odgovornosti. V tem primeru ima delavec neposredno sodno varstvo na podlagi vložitve tožbe pri pristojnem delovnem sodišču, in sicer v 30-dnevnem roku od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma od dneva, ko je bil delavec dejansko seznanjen s kršitvijo pravice. Ob izteku tega roka delavec izgubi pravico do sodnega varstva.

V zvezi s predlogom, da se 30-dnevni rok za vložitev tožbe pred pristojnim delovnim sodišče podaljša na leto dni, ker je sedaj določen rok bistveno prekratek in v škodo delavcu, ki je pravo neuka oseba, želimo pojasniti, da je potrebno morebitne predloge sprememb zakonodaje s področja delovnega razmerja preučiti tako z vidika delavca kot tudi z vidika delodajalca. Daljši rok za vložitev tožbe lahko za delavca pomeni več časa za seznanitev s pravnimi možnostmi, hkrati pa podaljša obdobje delavčeve negotovosti, saj izid postopka ni znan (sodišče lahko ugotovi tudi zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Prav tako pa podaljšanje roka za vložitev tožbe ne bi bilo v korist delodajalca, saj bi se tudi zanj podaljšalo obdobje negotovosti in bi se mu znatno povečali stroški v primeru uspeha delavca v sodnem postopku. Da je treba v delovnih sporih postopati hitro izhaja tudi iz načela pospešitve postopka, ki je uzakonjen v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.

Na koncu želimo opomniti, da je osnovni način sporazumevanja v naši družbi glede temeljnih vprašanj s področja delovne zakonodaje socialni dialog in da bodo tudi v bodoče morale biti spremembe rezultat konstruktivnega socialnega dialoga in doseženega najširšega soglasja socialnih partnerjev pri vseh obravnavanih vprašanjih s področja delovno pravne zakonodaje.

Priloge:

Komentarji