Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Ponovna definicija "bruto" plače.

2972 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Pri računanju plač se uporabljajo tri besedne zveze - "bruto plača", "bruto bruto plača" in "neto plača". "Neto plača" je pač neto plača, z odšteto akontacijo dohodnine pride tak znesek na račun, "bruto bruto plača" je strošek, ki ga delodajalec plača za "samo plačo", današnja "bruto plača" je pa fiktivna številka na papirju, ki nobenemu ne pomeni nič.

Tudi pri dogovarjanju o plači, delavec v glavi preračunava neto plačo, delodajalec bruto bruto plačo, pogovarjata se pa o bruto plači. Podobno bi se rešili marsikateri problemi, kjer delavci ne poznajo dejanskih stroškov pri sami plači (ker skupnega stroška ponavadi ni napisanega na plačnem listu).

Trenutno se od te fiktivne bruto plače odštejejo procenti za pokojnino in zdravstvo "na račun delavca", in iste tej številki se prištejejo spet pripevki za pokojnino in zdravstvo še "na račun delodajalca", kar je pa sploh popoln nesmisel, da sta potrebna dva izračuna prispevkov za isto stvar, medtem ko skupaj predstavljata razliko med plačilom delodajalca in dohodkom delavca (seveda minus akontacija dohodnine). To je, kot če bi kupil od prodajalca na tržnici kilo paradajza, pa bi najprej pobrali davek enemu, pa še en paradajz drugemu. Popoln nesmisel.

Predlagam da se koncept trenutne bruto plače ukine, in da se t.i. "bruto bruto" plača preimenuje v bruto plačo. Bruto plača se v pogodbah poveča za 16.10% (torej za trenutni strošek "prispevka delodajalca"), prispevki naj bodo samo eni (skupaj torej ~32.9%), na koncu pa je neto plača ista.

23 glasov
0 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR B Burek Man 13 predlogov
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


09.04.2018

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Plačilo za opravljeno delo v temelju ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v okviru posebnega poglavja o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja. Iz 126. člena ZDR-1 izhaja, da je obvezna oblika plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi plača, ki mora biti vedno v denarni obliki. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca.

Ko se izpostavlja plača ali minimalna plača, je vedno mišljena bruto plača, torej znesek, od katerega še niso odšteti delavčevi davki in prispevki. Od plače v bruto znesku namreč delodajalec na delavčev račun izplačuje neto znesek ter v njegovem imenu, skladno s predpisi, ki sodijo v delovno področje Ministrstva za finance, na ustrezne račune nakazuje prispevke in akontacijo dohodnine, pri čemer se seveda upoštevajo tudi osebne okoliščine (npr. vzdrževani družinski člani), kar je tudi razlog za različne neto zneske med posameznimi delavci. Dodatno pa je delodajalec na bruto plačo zavezan plačati še davek na izplačano plačo in prispevke, kar pa je tudi lahko različno, odvisno npr. od sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas ali od morebitnih subvencij, do katerih je upravičen konkretni delodajalec. Upoštevaje navedeno torej le bruto plača predstavlja znesek, ki ni odvisen niti od okoliščin na strani delavca niti od okoliščin na strani delodajalca.

Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev plačila za opravljano delo ustrezna, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakonskih določb v smislu izpostavljenega predloga.

Priloge:

Komentarji