Pozabljeno geslo? Registracija
Predlagam vladi

Odziv pristojnega organa

  naslednji ⟩     ⟨ prejšnji  

Razlaščanje ljudi, bi bilo možno samo ob res nujnih primerih!

2376 OGLEDOV 14 KOMENTARJEV

Občine na veliko razlaščajo ljudi, v večini primerov celo zaradi povsem zasebnih interesov posameznikov ali celo župana.

Mene občina razlašča izključno zaradi tega, da bo županov kolega potem lahko pozidal celo poplavne površine in obogatel.

Mi pa ostanemo brez zazidljive in že v celoti komunalno opremljene parcele, s potjo čez našo parcelo, s stalnim ropotanjem tik ob hiši, posledično pa zaradi predvidene kar trinadstropne hiše na južni strani, tik ob naši hiši, ostanemo še v celoti brez osončenja v zimskem času.

Predlagam, da se ukine možnost razlastitve v primerih, da bi ta razlastitev prišla prav samo zasebniku(nekomu z vezami na občini) za gradnjo nove hiše, kot gre v mojem primeru.

Razlašča se me kljub temu, da ima občina v svoji lasti že celo tri druge malenkost daljše poti(po tretji točki 92. člena zakona o urejanju prostora torej razlastitev sploh ne bi smela biti dopustna, pa se ta določba sploh ne upošteva, ker je v škodo občin).

Eno najbližjo vrisano pot v katastru pa je občina z meritvijo celo namerno v bistvenem delu zbrisala in dodelila temu županovemu kolegu, ki bi rad zidal. Namesto, da bi raje sami tam uredili pot, so jo raje zbrisali, da potem lahko drugje vložijo razlastitev in drugemu vzamejo parcelo, sami pa rečejo, da nimajo druge ustrezne poti.

Predlagam, da se ta tretja točka 92. člena zakona o urejanju prostora začne striktno upoštevati, ne pa, da je napisana, upošteva se pa ne! Upoštevajo se vedno le tiste določbe, ki so v korist občin.

99. člen zakona o urejanju prostora pa govori, da lahko tisti, ki se ga razlašča sam pove kakšen del parcele se mu bo odvzelo-meni pa niti te možnosti ne priznajo, češ da na 600m2 veliki zazidljivi in komunalno opremljeni parceli že zdaj iz ne vem kakšnega razloga ne bi smel graditi in mi zato niso dolžni odkupiti cele parcele ampak zahtevajo odkup samo enega dela, da bi mi lahko plačali samo simbolično odškodnino, vseeno bi se mi pa zaradi tega uničila celotna zazidljiva parcela, ker bi se mi zmanjšala pod 500m2, potem je pa še ob vsaki poti varovalni pas v katerem se ne sme graditi in dejansko po razlastitvi ne bi več mogel graditi.

Predlagam, da bi ob razlaščanju vedno imel vso pravico, kolikšen del parcele se mu bo vzelo, povedati tisti, ki se ga razlašča in nikakor ne bi smela biti pravica občine, da lahko kar občina določa kaj bi rada, ničvreden preostanek parcele pa ostane razlaščencu.

Predlagam tudi, da cenitev odvzetega dela nikakor ne bi smela biti v pristojnosti občine, ki razlašča(in logično ji gre cenilec v vsem na roko ter oceni vse minimalno z vsemi možnimi odbitki) ampak bi cenilca lahko določil izključno tisti, ki se ga razlašča.

Po sedanjem sistemu vsa dejstva cenilcu pove občina, tisti, ki se ga razlašča pa sploh ne sme priti v stik s cenilcem in mu povedati še svoja dejstva ob cenitvi.

Višek svinjarije pa je, da mora celo tisti, ki ga občina razlašča vse stroške postopka ves čas nositi sam. Občina vse stroške plačuje iz davkoplačevalskega denarja, ne glede ali uspe ali ne, tisti, ki se ga razlašča mora pa vse stroške ves čas nositi sam in jih morda na koncu dobi nekaj vrnjenih. Torej zaradi tega dejansko tisti, ki se nas razlašča nimamo pravice do poštene obrambe saj marsikdo nima nekaj tisoč evrov prihrankov, ki bi jih lahko vložil, da bi se lahko v celotnem postopku razlastitve branil z ustrezno pravno pomočjo.

Predlagam, da se uzakoni tudi to, da v primeru razlaščanja, vse stroške postopka avtomatično in sproti nosi občina, ki razlašča-odvetniki bi morali pošiljati račune sproti direktno na občino in ne več tistemu, ki se ga razlašča, da ta potem raje vse skupaj prepusti občini, kot pa, da bi par jurjev vložil v dobro pravno obrambo.

Predlagam tudi, da v primeru, da občina v celoti izgubi postopek, da mora tistemu, ki ga razlašča, pokriti prav vse stroške, tudi za po nepotrebnem izgubljen čas, živce in zdravje.

Vsem, ki me boste podprli pri tem predlogu se že vnaprej zahvaljujem.

Lep pozdrav.

31 glasov
0 glasov
Kvorum vsaj 11 glasov ZA
AVTOR M Maj 4 predlogi
STANJE
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


12.03.2018

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

1. Ustava določa, da je razlastitev možna samo takrat, kadar je potrebna za dosego javne koristi. Kaj predstavlja javno korist, določajo zakoni. Zakon o urejanju prostora omogoča razlastitve v glavnem samo za namen gradnje in prevzema objektov gospodarske in družbene javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra in v ničemer ne daje podlage za razlaščanje v zasebne namene. Iz navedb pobudnika in komentarjev na forumu je razbrati, da je v tem primeru prišlo do razlastitve na podlagi zakonodaje, ki ureja ceste (razlastitveni nameni namreč niso nujno določeni samo z Zakonom o urejanju prostora, ampak tudi z drugimi predpisi). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B) namreč v 19. členu določa, da se lahko razlašča tudi zasebne nepremičnine, po katerih poteka obstoječa javna cesta, če po njej ob vložitvi zahteve za razlastitev poteka cestni promet. Tudi ta razlastitveni namen ni namenjen udejanjanju zasebnega interesa, temveč ureditvi lastniških razmerij na cestah, ki so bile v preteklosti zgrajene na zasebnih zemljiščih oziroma njihovemu prevzemu v javno last.

2. Navedena določba zakona je materialna podlaga za odločanje v razlastitvenih postopkih in jo je razlastitveni organ dolžen upoštevati pri vodenju in odločanju v razlastitvenem postopku. Kot taka je tudi predmet preverjanja v drugostopenjskih in sodnih postopkih. Ne gre torej za nekakšno programsko ali pa zgolj deklaratorno normo, temveč obvezen pogoj pri odločanju o odvzemu ali omejitvi lastninske pravice. Razlastitveni organ se mora zato v obrazložitvi odločbe opredeliti tudi do teh pogojev.

3. V skladu z 99. členom Zakona o urejanju prostora ima razlastitveni zavezanec (razlaščenec) možnost podati zahtevo, da se zaradi izgube gospodarskega pomena preostale nepremičnine (torej tistega dela, ki ni potreben za razlastitev) razlasti celotno nepremičnino. O tej zahtevi mora razlastitveni organ odločiti hkrati z odločitvijo o razlastitvi. Poudariti pa je treba, da je pri tem, kolikšen del zemljišča bo zahteval za razlastitev, razlastitveni upravičenec (v tem primeru občina) vezan na to, da lahko predlaga samo toliko, kot je nujno potrebno za dosego razlastitvenega namena in za kolikor je tudi možno izkazati javno korist. Občina tako ne more predlagati, da se odvzame več kot pa na primer obsega cestno telo ceste, ki jo želi prevzeti v javno last, ali pa kot po prostorskem aktu obsega gradnja objekta, za namen katere se razlašča. Občina torej dejansko nima ne podlage, ne potrebe, da odvzame več, po drugi strani pa je to tudi skladno s tem, da je razlastitev najtežji poseg v lastninsko pravico in jo je zato vedno treba izvesti samo v minimalnem obsegu. Ker pa zakon prepoznava možnost, da lahko tudi ob odvzemu najmanjšega potrebnega dela nepremičnine pride do izvotlitve gospodarskega pomena njenega preostalega dela, daje razlastitvenemu zavezancu možnost, da v razlastitvenem postopku zahteva, da se odvzame celotna nepremičnina, ne samo en del, kot sprva predlaga razlastitveni upravičenec (v tem primeru občina).

4. Cenitev nepremičnin ni pristojnost občine, temveč izvajalcev cenitev, ki so strokovnjaki in so pri svojem delu samostojni. Ker je pred uvedbo razlastitvenega postopka treba najprej oblikovati ponudbo za sporazumno pridobitev nepremičnin, je seveda razumljivo, da razlastitveni upravičenec najame izvajalca cenitev, ki ji pomaga pri oblikovanju ponudbe, vendar pa pravila postopka vsakomur omogočajo, da pridobi in predloži svojo cenitev. Ker je ravno odškodnina praviloma največji kamen spotike pri razlastitvah, zakon določa, da se odškodnina določi v posebnem postopku, ki sledi samemu razlastitvenemu postopku, in če tudi v tem postopku ne pride do sporazuma, stranki napotuje na sodišče. Država pa bo v prihodnje zaradi zagotavljanja metodološko enotnega izvajanja cenitev in zagotavljana enake ravni pravic vseh udeležencev teh postopkov predpisala metodologijo ocenjevanja odškodnin v razlastitvenih postopkih.

5. in 6. Zakon o urejanju prostora v 105. členu določa, da odškodnino in vse stroške, nastale v zvezi z razlastitvenim postopkom, plača razlastitveni upravičenec, torej v tem primeru občina. Res pa je, da skladno z Zakonom o upravnem postopku, ki se uporablja tudi za razlastitveni postopek, pred izdajo odločbe vsaka stranka nosi svoje stroške, ti pa se nato povrnejo naknadno.

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 17.01.2018 | 22:55:12

Razlaščanje ljudi, bi bilo možno samo ob res nujnih primerih!

Občine na veliko razlaščajo ljudi, v večini primerov celo zaradi povsem zasebnih interesov posameznikov ali celo župana.

Mene občina razlašča izključno zaradi tega, da bo županov kolega potem lahko pozidal celo poplavne površine in obogatel.

Mi pa ostanemo brez zazidljive in že v celoti komunalno opremljene parcele, s potjo čez našo parcelo, s stalnim ropotanjem tik ob hiši, posledično pa zaradi predvidene kar trinadstropne hiše na južni strani, tik ob naši hiši, ostanemo še v celoti brez osončenja v zimskem času.

Predlagam, da se ukine možnost razlastitve v primerih, da bi ta razlastitev prišla prav samo zasebniku(nekomu z vezami na občini) za gradnjo nove hiše, kot gre v mojem primeru.

Razlašča se me kljub temu, da ima občina v svoji lasti že celo tri druge malenkost daljše poti(po tretji točki 92. člena zakona o urejanju prostora torej razlastitev sploh ne bi smela biti dopustna, pa se ta določba sploh ne upošteva, ker je v škodo občin).

Eno najbližjo vrisano pot v katastru pa je občina z meritvijo celo namerno v bistvenem delu zbrisala in dodelila temu županovemu kolegu, ki bi rad zidal. Namesto, da bi raje sami tam uredili pot, so jo raje zbrisali, da potem lahko drugje vložijo razlastitev in drugemu vzamejo parcelo, sami pa rečejo, da nimajo druge ustrezne poti.

Predlagam, da se ta tretja točka 92. člena zakona o urejanju prostora začne striktno upoštevati, ne pa, da je napisana, upošteva se pa ne! Upoštevajo se vedno le tiste določbe, ki so v korist občin.

99. člen zakona o urejanju prostora pa govori, da lahko tisti, ki se ga razlašča sam pove kakšen del parcele se mu bo odvzelo-meni pa niti te možnosti ne priznajo, češ da na 600m2 veliki zaziodljivi in komunalno opremljeni parceli že zdaj iz ne vem kakšnega razloga ne bi smel graditi in mi zato niso dolžni odkupiti cele parcele ampak zahtevajo odkup samo enega dela, da bi mi lahko plačali samo simbolično odškodnino, vseeno bi se mi pa zaradi tega uničila celotna zazidljiva parcela, ker bi se mi zmanjšala pod 500m2, potem je pa še ob vsaki poti varovalni pas v katerem se ne sme graditi in dejansko po razlastitvi ne bi več mogel graditi.

Predlagam, da bi ob razlaščanju vedno imel vso pravico, kolikšen del parcele se mu bo vzelo, povedati tisti, ki se ga razlašča in nikakor ne bi smela biti pravica občine, da lahko kar občina določa kaj bi rada, ničvreden preostanek parcele pa ostane razlaščencu.

Predlagam tudi, da cenitev odvzetega dela nikakor ne bi smela biti v pristojnosti občine, ki razlašča(in logično ji gre cenilec v vsem na roko ter oceni vse minimalno z vsemi možnimi odbitki) ampak bi cenilca lahko določil izključno tisti, ki se ga razlašča.

Višek svinjarije pa je, da mora celo tisti, ki ga občina razlašča vse stroške postopka ves čas nositi sam. Občina vse stroške plačuje iz davkoplačevalskega denarja, ne glede ali uspe ali ne, tisti, ki se ga razlašča mora pa vse stroške ves čas nositi sam in jih morda na koncu dobi nekaj vrnjenih. Torej zaradi tega dejansko tisti, ki se nas razlašča nimamo pravice do poštene obrambe saj marsikdo nima nekaj tisoč evrov prihrankov, ki bi jih lahko vložil, da bi se lahko v celotnem postopku razlastitve branil z ustrezno pravno pomočjo.

Predlagam, da se uzakoni tudi to, da v primeru razlaščanja, vse stroške postopka avtomatično in sproti nosi občina, ki razlašča-odvetniki bi morali pošiljati račune sproti direktno na občino in ne več tistemu, ki se ga razlašča, da ta potem raje vse skupaj prepusti občini, kot pa, da bi par jurjev vložil v dobro pravno obrambo.

Predlagam tudi, da v primeru, da občina v celoti izgubi postopek, da mora tistemu, ki ga razlašča, pokriti prav vse stroške, tudi za po nepotrebnem izgubljen čas, živce in zdravje.

Vsem, ki me boste podprli pri tem predlogu se že vnaprej zahvaljujem.

Lep pozdrav.

Komentarji